Ni vsaka kritika konstruktivna

Ko sem se zadnjič pogovarjala s psihologinjo o olmi je rekla:

Če bi ljudje delili več pohval in manj kritik, bili bolj podpirajoči in manj negativni, bi bilo življenje lepše za vse.

No, pa smo tam. Naj bi bile kritike dobre, konstruktivne in pozitivne v smislu, da nas porinejo naprej. S tem se strinjam, a hkrati vztrajam s svojim mnenjem: še vedno si prehitro dovolimo biti cinični in kritični, kot besede ne bi pustile posledic. Sama podam mnenje takrat, ko me zanj vprašajo, sicer si raje mislim svoje. V mnogih primerih so kritike lahko same sebi namen in zelo osredotočene na neke vrste tračarjenje ali blatenje, obstajajo pa seveda tudi konstruktivne kritike, ki nam pomagajo izboljšati situacijo.

Zakaj se zaradi kritike počutimo slabo?

Zakaj zaradi kritik trpimo? Kritika zelo pogosto poudarja našo negotovost, nas dela ranljive. Nasploh ima odobravanje, ki ga dobimo od zunaj, pomembno težo, in če pride kritika, je ni lahko pravilno in konstruktivno obvladati. Seveda pa obstaja način, kako se jih naučiti izdelovati in sprejeti pozitivno ter jih spremeniti v priložnost za osebno rast in poglobljeno spoznavanje sebe.

Kritika je vedno nadležna

Ko nas kritizirajo, se pogosto počutimo obsojene. Toda če je res, da ima včasih tisti, ki kritizira, lahko negativne namene, to ni vedno tako in v vsakem primeru imamo možnost te sodbe prevesti v informacije, ki jih lahko ocenimo kot uporabne ali neuporabne. Začnimo tukaj: kritike drugih so skice naše osebe, filtrirane po njihovih predstavah, prepričanjih, vrednotah itd. Ti osnutki lahko sovpadajo ali so zelo daleč od tega, kar si mislimo o sebi. Prav zato so kritike tehtnejše, ko se v njih ne prepoznamo. Poleg tega se na splošno nagibamo k temu, da želimo biti vedno všeč vsem. Predvsem za vse tiste ljudi, ki čutijo veliko potrebo po odobravanju, bo težje prebaviti kritiko, saj jo bodo brali kot znak neuspeha in ne kot poskus, da bi bili v vsem in od vseh pozitivno ocenjeni.

Kdaj je kritika konstruktivna

Za konstruktivno kritiko so značilne številne značilnosti: spodbuja osebnostno rast, izogiba se konfliktom, je recipročna in na splošno spodbuja pozitivno komunikacijo in spodbuja empatijo. Kritiziranje je po svoje kot videti sebe v ogledalu. Vse, kar nas jezi ali kar želimo spremeniti pri drugi osebi, je v nas. V bistvu, če nas na drugi osebi kaj nadleguje, je dobro, da se zazremo vase, ker imamo morda preprosto slab dan ali pa zato, ker smo sami tisti, nad čimer se toliko pritožujemo. Vprašanje ni, ali drugi delajo ali ne delajo napak, ali imajo slabosti, podobne našim. Bistvo je, da hočemo, da bi bile videti tuje napake resnejše kot naše, tako bi se namreč počutile manj krive in manj nepopolne. Gre pa seveda za proces, ki je podoben pajkovi mreži, v katero se na koncu ujamemo kar same. Namesto da bi problem rešili, ga ignoriramo ali zvalimo krivdo na druge.

Vprašajte se kdo kritizira in zakaj kritizira

Vedno je tako, da tisti, ki kritizira, veliko več pove o sebi, kot tisti, ki mu je kritika namenjena. Sploh, če ga ni niti zraven. Mnoge naše kritike drugih so negativni vidiki, ki jih prepoznamo v sebi. Zelo smo strogi, ko kažemo s prstom navzven in presojamo, kaj sami prvi ne naredimo prav. Ali pa kritiziramo, ker ima drugi nekaj, česar mi nimamo, pa bi si točno to želeli. Konec koncev, kar iščemo, so opravičila s samim seboj glede naših slabosti. Kritiziranje je slaba navada, ki jo moramo izkoreniniti iz vsakdanjega življenja.

Ali je pravilno kritiziranje sploh možno?

Naučiti se pravilno kritizirati, spoštovati drugo osebo in vedno ohranjati pozitiven in proaktiven odnos je zelo pomembno, ker so kritike trenutek rasti in razmisleka, ne le za tistega, ki jih prejme, temveč tudi za tiste, ki jih (pravilno) izrečejo, saj zahtevajo močno sposobnost analize konteksta in osebe pred njimi. Tako izgleda konstruktivna kritika:

• Prepričajte se, da temeljito razumete temo in vključite tudi pozitivne vidike;
• premislite, ali je to pravi čas in kraj;
• razmislite o vrsti jezika;
• dajte možnosti za odgovor;
• nadzorujte ton glasu.

Da bi se naučili sprejemati kritiko in jo raje pozitivno izrabljati, je dobro najprej preveriti, ali gre za konstruktivno ali destruktivno kritiko, ne pa takoj odgovarjati, temveč raje iskati, kaj je res v povedanem, in postavljati vprašanja, s katerimi se poskušamo poglobiti. In še nekaj, kar je morda še najtežje: nikoli ne pozabite ločiti čustev od dejstev.