Podvodna umetnost

Obstaja muzej, za obisk katerega morate nositi masko in plavuti, obstajajo skulpture, ki so poleg sugestivnih umetnin v prvi vrsti novi domovi za prebivalce oceanov. Vse to vsebujejo podvodna dela Jasona DeCairesa Taylorja, umetnika in aktivista, ki se je odločil ustvarjati umetnost pod morsko gladino. Namen njegovega dela je dvojen: po eni strani ozaveščati javnost o kritičnih razmerah v naših morjih, po drugi pa ustvariti umetne koralne grebene, ki podpirajo morsko življenje. Znanstveniki predvidevajo, da bo do leta 2050 izginilo 90 % naših naravnih koralnih grebenov, glede na študijo, objavljeno v reviji Science, pa le manj kot 4 % oceanov ni pod človeškim vplivom.

Obstaja veliko težav, ki vplivajo na morja. Globalno segrevanje ima dramatične učinke na morske ekosisteme, vključno z razširjenim beljenjem koralnih grebenov in opustošenjem, povezanim s povečano pogostnostjo tropskih neviht in orkanov. Prekomerni ribolov je povzročil zaskrbljujoč upad nekaterih ključnih vrst rib v prehranjevalni verigi oceana, medtem ko 8 ton plastičnih odpadkov vsako leto konča v vodi, ki pogosto postanejo strupena hrana za živali. Nazadnje 80 % vsega turizma poteka na obalnih območjih, kjer so plaže, koralni grebeni in živalske vrste izpostavljeni prisotnosti človeka, ki ni vedno spoštljiv do okolja.

Razmislek o vseh teh vprašanjih je vodilo Jasona DeCairesa Taylorja, da je posredoval in izumil nov način za podporo okolja in odnos do morja. Britanec, rojen leta 1974, svojo skulpturo ponese pod vodo, da bi med obiskovalce spodbudil večjo ozaveščenost o okoljskih problemih. In prav ljudje so glavni upodobljeni subjekti. V njegovih skulpturah najdemo moške, ki izvajajo vsakodnevna dejanja, ne ozirajo se na posledice, ki jih imajo na okolje, pa tudi sporočila upanja, kot so veliki obrazi različnih etničnih skupin, ki mirno sobivajo na dnu morja. Umetnikovo delo ozaveščanja poteka tudi skozi izbiro modelov za skulpture, saj gre za prebivalce krajev, kjer so dela nameščena. Mehika, Bahami, Maldivi, Indonezija, Avstralija, Norveška, Anglija … Po vsem svetu so raztresena številna dela DeCairesa Taylorja. Instalacije pritegnejo številne obiskovalce, pri čemer potapljače pogosto odvrnejo od občutljivih koralnih grebenov, lokalnemu prebivalstvu pa poleg ribolova ponujajo zaposlitvene možnosti v muzeju na dnu morja.

Umetnik pojasnjuje: »Imenujemo ga muzej iz preprostega razloga. Vsak dan onesnažujemo in posiljujemo naše oceane, medtem ko so muzeji kraji ohranjanja dediščine in izobraževanja. Muzeji so prostori, kjer hranimo predmete, ki imajo za nas veliko vrednost. Naši oceani so sveti.” Dela DeCairesa Taylorja ne spodbujajo le naših razmišljanj, ampak imajo tudi aktivno in konkretno vlogo. Zasnovani z uporabo varnih PH nevtralnih materialov, s teksturiranimi površinami za ustvarjanje zatočišč, območij za razmnoževanje in zaščitnih prostorov za živali ustvarjajo umetne koralne grebene, kjer lahko uspeva morsko življenje. Pri nekaterih projektih se je morska biomasa celo povečala za več kot 200 % na prej zapuščenih delih morskega dna. In na ta način lahko tudi odtis človeka postane pozitiven.