Poskusite zapreti oči in si predstavljajte mirno in sproščujoče okolje. Verjetno si je večina predstavljala kraj v naravi, pa naj bo to travnik, gozd, morska obala, jezero ali zasnežena gora. Že od začetka civilizacije je narava človekov naravni habitat, ki mu zagotavlja vodo, hrano in zavetje. Človek se je z razvojem civilizacije postopoma oddaljeval od narave, a ta rodovna vez ostaja in jo znanstveniki imenujejo biofilija, vendar lahko z oblikovanjem in arhitekturnim načrtovanjem to pomanjkljivost nadomestimo. Primeri v tem smislu niso novi: samo pomislite na cvetlične motive Libertyja, organsko arhitekturo Franka Lloyda Wrighta, vilo Farnsworth Miesa Van Der Roheja ali vertikalen gozd v Milanu. Trenutni biofilni dizajn je inovativen in predstavlja sistematičen način oblikovanja prostorov, kjer živimo in delamo.
Kakšna je razlika med bioarhitekturo, ekodizajnom in biofilnim dizajnom?
Medtem ko se prva dva v bistvu osredotočata na uporabo neškodljivih materialov in na doseganje običajnih pogojev okoljskega udobja z minimalno uporabo fosilne energije in največjim izkoriščanjem obnovljivih virov energije, biofilna zasnova dodaja k vsem tem še pomen psihološkega dobrega počutja posameznikov, v zaprtih prostorih. Ta oblikovalska filozofija izhaja iz discipline, imenovane biofilija, ki se nanaša na človekovo naravno privlačnost do narave kot pripadnosti živalskemu rodu. Izraz je skoval Erich Fromm, psihoterapevt in filozof, ki je živel od leta 1900 do 1980, toda teorijo je razvil evolucijski biolog Edward O. Wilson, profesor na Harvardu, ki je predaval o “človeški potrebi po povezovanju z drugimi živimi bitji” in “prirojeni težnji, da svojo pozornost usmerimo na naravne življenjske oblike in vse, kar jim je podobno, ter se v nekaterih okoliščinah čustveno povežemo z njimi”.
Ko smo obkroženi z lesom, se dejansko počutimo bolje
Biofilija je prirojen talent, ki ga je treba gojiti in ki ga imamo vsi že od otroštva, a smo ga počasi izgubili, saj smo običajno potopljeni v sintetičnemu svetu, ki je poln umetnih materialov in virtualnih odnosov, v katerem, hočeš ali nočeš, nenehno ostajamo med seboj povezani. Narava pa je naš pravi dom. Wilson trdi, da plazilski možgani in limbični sistem (ki predstavljajo našo instinktivno komponento) tvorijo komandni center biofilije na nezavedni ravni in na podlagi te predpostavke je bilo nato dokazano, da neposredno ali posredno vključevanje nekaterih naravnih elementov v pripravo notranjih prostorov vodi do zmanjšanja stresa, krvnega tlaka in srčnega utripa pri ljudeh, pa tudi do povečanja njihove ravni produktivnosti, ustvarjalnosti in dobrega počutja. Nadaljnja temeljna točka za biofilno zasnovo je izbira materialov, zlasti tistih, ki vplivajo na notranjo opremo, ki mora biti iz naravne matrice in ne sme škodovati zdravju posameznikov ali okolju. Ta izbor si zasluži vsaj enako skrb in ozaveščenost, ki je pridržana izbiri surovin, ki bodo uporabljene za sestavo tistih izdelkov, ki bodo izdelani ali prikazani v okoljih in ki bodo, v primeru mode, prišli v stik z našo kožo. Zaradi tega se ovoj tovrstnih zgradb imenuje “tretja koža”. Naravni materiali so večinoma zdravi, torej ne oddajajo škodljivih snovi za posameznika in imajo organske geometrije in teksture, ki se neposredno nanašajo na naravo in se odzivajo na naše biofilne potrebe.
Ni vsak les pravi les
Les odigra torej glavno vlogo, saj je že od nekdaj prepoznan kot najbolj uporabljena surovina za izdelavo večine vsakdanjih predmetov. Pri tem je danes v večini primerov tisto, kar je videti kot les, pravzaprav zmes žagovine, lepil in smol umetnega izvora, preoblečena v les. Če proračun nalaga te “izpeljane” materiale, je priporočljivo preveriti, ali imajo ti izdelki nizke emisije onesnaževal in, če je možno, ali so narejeni iz kmetijskih odpadkov, kot so slama, koruza in konoplja.
Les je korsten na različnih nivojih
Po kanadskih in avstrijskih raziskavah lahko les izboljša naše počutje in pomaga doseči naslednje zdravstvene koristi:
- nizka raven stresa;
- boljša pozornost in koncentracija;
- povečana ustvarjalnost;
- hitrejše okrevanje v primeru bolezni in nesreč;
- zmanjšano zaznavanje bolečine;
- poleg tega je les povezan s toploto, saj je naravni izolator.
