V kolektivni domišljiji je danes tiara (imenovana tudi diadem, čeprav obstaja nekaj razlike med obema draguljema) le sugestivni dragulj, ki bi ga skoraj vse ženske želele nositi vsaj enkrat v življenju, tudi brez potrebe po plemiških naslovih. Verjetno je to želja, iz katere izhaja občudovanje Liz Taylor, ki je kot dobra Britanka s kultom kraljeve družine takoj, ko je uspela, od tretjega moža Mika Todda dobila prav diamantno tiaro. A da ne bo pomote, skozi čas so tiaro nosili tudi moški, gre namreč za predmet, ki ima zgodovino, ki sega dolgo globoko v preteklost in njena trenutna uporaba je odvisna od odločitve, sprejete v Franciji v prvem desetletju 19. stoletja.
Modelov je nešteto
Če začnemo pri osnovah, je tiara obroč v srebru, zlatu ali platini, v katerega je mogoče vstaviti kakršne koli drage kamne ali celo kamenje, kot so tiste neoklasične, ki jih je nosila Joséphine de Beauharnais. Tiare so lahko različnih vrst, četudi se vsake toliko časa seznam obogati z različicami, ki si jih omislijo iznajdljivi draguljarji. Tu je denimo tiara v obliki naglavnega traku; klasičen primer te tiare, imenovane Queen Mary, je tista, ki jo je (kot rezerva) nosila Meghan Markle na svoji poroki; tiara Kokoshnik, ki je zelo visoka in vpadljiva, običajno sestavljena iz palic, postavljenih ena poleg druge, da spominjajo na istoimensko rusko pokrivalo in katere primerek je imela kraljica Elizabeta, podedovana od kraljice Aleksandre, žene kralja Edvarda VII.; tiara Circlet, ki sega skoraj po celotnem obsegu glave in katere orientalski primer kraljice Elisabeth Bowes-Lyon je popoln primer; tiara Aigrette, kot jo je na svoji poroki nosila monaška princesa Charlene; tiara z resicami, podobna kokošniku, a veliko lažja in enostavnejša, tako da se lahko uporablja tudi kot ogrlica (primer te je tiara, ki jo je na poroki nosila princesa Beatrice); in Coronet tiara, manjša različica prave krone, vendar izdelana iz pozlačenega srebra in žameta, ki jo lahko uporabljajo tudi moški, običajno namenjena manjšemu plemstvu za posebne dogodke, katere število konic določa položaj (v skladu z vodnikom po dražbena hiša Christie’s, na primer, šestnajst točk označuje vikonteso, osem pa grofico).
A vprašanje, ki si ga največkrat zastavimo, je: tiara in krona, kakšna je razlika? Ne gre vedno za velikost ali težo, če tudi so krone očitno bolj razkošne in dragocene. V bistvu lahko krono nosi le kralj ali kraljica (nič ne ovira milijarderja, da si jo izdela in nosi, a bi bilo smešno), tiaro pa lahko nosijo tudi tisti brez plemiških nazivov.
Znano je, da je bila nad tiarami navdušena tudi Napoleonova žena Josephine, ki je imela kar nekaj lepih modelov. Od takrat je tiara doživela več stilskih prebrazb, a je ostala dragulj žensk, rojenih v kraljevih družinah ali pa tistih, ki s poroko postanejo del njih. Tako je praktična, da ga namesto krone nosijo tudi kraljice, ki imajo edine protokolarno dovoljenje, da jo obdržijo tudi po 17. uri. Simbol, ki je tako pomemben, da je povzročil dobro znani spor med vojvodinjo sussekško in kraljevo družino samo zato, ker ji je družina to izbiro sprva zavrnila.
