Nazadnje sem v svoji pisarni sedela skupaj z dolgoletno sodelavko in prešinilo me je, da je njeno mesto tudi na tej spletni strani. Rebeka Legović je namreč ne le odlična novinarka, temveč tudi nagrajena fotografinja, ki je s svojim tankočutnim načinom doživljanja življenja, mode in estetike, prinesla domov kar nekaj prestižnih nagrad. Ne pretiravam, če napišem, da je že dve leti zapored med najboljšimi svetovnimi fotografi – dobitnica IPA – International Photography Awards. Doma je na Reki, živi v Kopru, ima res talent za ustvarjanje oddaj, ki so vedno sodobne in drugačne, ko pa sem pred časom zagledala njene fotografije, sem pomislila, da mora biti svet skozi njene oči zelo poseben. Predvsem pa v barvah. In veste kaj me najbolj privlači? Da je svet pravzaprav eden, a zanimivo, kako ga vsak doživlja po svoje. Rebekina vizija pa je, z eno besedo, edinstvena.
Verjetno o njej še niste slišali, a nič zato, ker še boste. S serijo modnih fotografij »Temple of Colours« je bila nagrajena tudi s prvim mestom v Barceloni in z bronasto medaljo na Moscow International Photo Awards. Zaupala mi je, da je svet fotografije poln konkurence, slavni fotografi pa so zvezde, ki imajo svojega agenta in nedvomno malo tudi drži, da živijo na svojem planetu. Rada podpiram ženske, prijateljice še bolj in ona si iskreno zasluži nekaj dobrih besed, tudi zaradi inovativnosti in drugačnosti. Včasih imam občutek, da je modni svet povedal že vse, a ko zagledam njene fotografije, mi je jasno, da je stopila skozi še zaprta vrata, za njimi pa je vesolje, ki ga še ne poznamo. Rebeka je samouk, ki v slikanju uživa, kar se mi zdi neprecenljivo, tudi zato, ker vsaki izmed nas vliva upanje, da se lahko sanje uresničijo, hobi pa postane resna služba in hkrati uresničitev vseh želja.
Prepoznavna in izvirna
Nikoli je nisem vprašala, od kod prihaja ljubezen do barv, a ta izbira je dokaj zanimiva, glede na to, da je sama skoraj vedno oblečena v temne odtenke. V New Yorku je prejela nagrado na prireditvi, na kateri so bili prisotni
Annie Leibovitz, Edward Burtynsky, Ellen von Unwerth, Al Bello, Maggie Steber, Jay Maisel. Lahko se mi le bežno sanja, kako se je počutila med temi velikani.
Veliko pozornosti posvečam izbiri lokacije, saj poleg mode pri meni prevladuje fotografija arhitekture, zato vsakič poskušam izbrati prostor, ki bo uspešno združeval oboje.
In res je: ko občudujem njene fotografije, nikoli ne vem, ali gledam obleko ali arhitekturo, ali oboje. Najbrž je wow efekt skupek vsega, kar je tudi prav. Njen pristop je celosten, njena estetika zelo dodelana.
Ko razmišljam o fotografiji, vedno upoštevam, da povprečen opazovalec ne vidi vsakega elementa posebej, ampak vidi celoto, ki poleg elementov vsebuje tudi razmerja med njimi. Fotografija je povsod okoli nas. V praksi o tem niti ne razmišljamo, ker je nekako samoumevno. Danes smo vsi fotografi, vse je lahko fotografija in vse je fotografirano.
Če dobro pomislite, ima prav. Danes je skoraj vsak do neke mere fotograf, a veliko je tudi fotografij brez zgodbe in čustev. Vsaka fotografija, ki gre skozi filter, ni nujno dobra. Predstavljam si, da je vsak fotograf v iskanju popolnosti, a že takrat, ko fotografiji podariš originalnost in oseben pečat, si naredil ogromno.
Rebeka pravi, da modna fotografija zahteva tudi veliko usklajevanja, saj zbere ekipo ljudi, ki vključuje fotografa, vizažista, frizerja, stilista in model. V taki delovni skupini mora vladati popolna harmonija, da bi imeli koristi drug od drugega. Bolje ko ekipa sodeluje, boljši je rezultat. Treba je poudariti, da tudi ob skrbno načrtovanem konceptu modna fotografija vedno pusti prostor za spontano ustvarjalnost in prav to jo dela tako posebno.
V svetu modne fotografije velja pravilo, da pravil ni.
Ko berem ali poslušam njene misli, vedno pomislim, kako je pravzaprav Rebeka zapletena. Kot vsaka ženska ima mnogo plasti, povrh vsega pa še subtilne antene, s pomočjo katerih tipa svet, ki skozi njen objektiv postane ne le poseben, temveč tudi drugače prebavljiv, po tihem razigran in prežet s kontrasti. Super divje barve in čista arhitektura, sence in svetloba, izredno mehko in neverjetno trdo. Nisem strokovnjakinja, ki bi lahko kritično ocenila njeno delo, vodi me le intuicija, spoštovanje do nje in neskončnega truda, ki ga vlaga v svoje delo. Če temu dodam, da je tudi prijateljica, no, potem veste, da je v mojih mislih tista, ki si zasluži samo dobro.
Več o Rebeki, njenem delu in sanjskem svetu najdete na njeni strani: www.rebekalegovic.com .
