Inspiracija dneva

Prav dolga leta sem trpela zaradi migren in mi nikoli niso dale miru. Zdelo se mi je, da so glavoboli vedno za vogalom in če sem se le za trenutek sprostila, hop, so takoj našli pot do mene. Počasi, a vztrajno sem jih opazovala in tako razumela, kaj jih sproži, kdaj se sprožijo in tudi zakaj, težje pa je zanje najti rešitev, zdravilo, ki bi vse skupaj ublažilo. Zato sem pomislila, da so moji glavoboli besede, ki jih ne izrečem, tisti težki in naporni stavki, ki ostanejo nekje globoko v meni. Pomislila sem, da morda lahko rešim vsaj besede, če že ne glavobolov. In tako sem tudi storila. Ko sem prihajala domov s hudim slabim počutjem, sem si pred zaužitjem tablet in pršil privoščila nekaj časa zase. Nekaj dragocenega časa v moji osebni “palači misli”, kjer sem se lahko izklopila in bila popolnoma sama. V teh intimnih sobanah sem se zgubila, hkrati tudi našla. Odmaknila sem se od obveznosti, ki so me neprestano oddaljevale od ravnovesja in zelo naglas povedala, zakaj se počutim slabo. Povedala sem samo sebi, a to je bil največji korak. Tišina se skozi čas zna spremeniti v telesno bolečino, ki v hipu zahteva, da se podaš v proces spreminjanja, katerega cilj je najti tako želeno dobro počutje. In pa duševni mir, do katerega smo vsi upravičeni.

Danes imam migreno morda enkrat na mesec, povezano z ženskim ciklusom. In kar naenkrat sem začela živeti.