Knjiga Sandre Nešić mi je bila vizualno všeč. Saj veste, kako je s knjigami, včasih te pritegne prav platnica, drugič slika, tretjič citat. In potem so knjige, ki so preprosto lepe, začutiš, da bi bile malo bogastvo v tvojem domu ali preprosto veš, da bi ti znale podariti nekaj več. Sandro sem srečala le virtualno in tako je nastal tudi ta intervju, ki ga z veseljem delim z vami, saj menim, da je na koncu bistvo le nauk o ljubezni, pravi ljubezni, tisti, ki je tako ali drugače že v nas. Ker, kot bi rekla avtorica, tudi mi smo le ljubezen.
Kako je nastala ideja za knjigo?
Vedno sem si želela napisati knjigo. To je bila moja želja že od mladosti. Pravzaprav bolj hrepenenje kot želja. A nikoli pravzaprav nisem vedela, kaj naj pišem. In pred časom se mi je začel oglašati v glavi (niti ne v glavi, bolj v zatilju, tam nekje zadaj za vratom in rameni) droben glasek, ki me je nagovarjal: “Piši knjigo, piši knjigo …” Ta glasek je postajal iz dneva v dan vedno bolj intenziven, vedno pogosteje se je oglašal, vedno bolj je bil glasen. Najprej se mi je zdelo, da si vse le domišljam in je vse le plod moje domišljije. A glasek, ki je postajal vedno glasnejši in na trenutke že kar malček nadležen, mi ni dal miru. Začela sem se pogovarjati z njim. Uvidela sem, da gre za sporočila iz božanske sfere. To je bilo obdobje, ko sem veliko meditirala, izvajala hatha jogo in bila izjemno povezana sama s sabo in stvarstvom. Glas mi je dal podrobna navodila, kako naj začnem pisati. Nisem imela pojma, o čem bom pisala. Ta premik je usmerjala ‘božja roka’ in zgodil se je v popolnem trenutku za mojo trenutno nalogo oziroma poslanstvo – širjenje znanja o resnici Življenja.
Praviš, da si knjigo napisala po navodilu in nareku Boga, kot bi bila njegova tajnica … kako je vse skupaj potekalo?
Sedla sem za belo mizo, na bel stol, v bela oblačila, z belim peresom v roki, ob soju bele sveče in beli orhideji (bela barva ustvarja večjo prevodnost oziroma pretočnost). Tako sem začela in takšna navodila sem dobila ‘od zgoraj’. Postala sem ‘kanal’. Si predstavljate? Takrat sem omogočila Bogu, Stvarniku, da se pretaka skozme. Moj um je bil takrat prazen. To, kar je prihajalo skozi moje belo pero, ni moje, ne izvira iz mene. Jaz takrat izginem. Zrem v neznano, zrem v Boga. Sem samo orodje, posrednik, kanal. Kot kanal v Benetkah. A treba je znati postati ‘kanal’ in omogočiti Izvoru, da se začne pretakati skozme. To stanje je potrebno doseči. Morala sem postati zavestna, da sem postala kanal, takrat je bil moj um na počitku. Poslala sem ga počivat in se pretvorila v kanal za božje besedilo. Zato se rada pošalim, da sem bila pri pisanju te knjige pravzaprav le “božja tajnica”, saj besedila knjige nisem ustvarila jaz.
Knjiga je tudi zdravilna, verjetno je tako, da je najprej ozdravila tebe, potem tudi druge. Komu je torej namenjena?
Da, knjiga je zdravilna, saj je celotno besedilo (vse črke, besede in stavki) zdravilno, ker je knjiga napisana v božjem duhu, skozi božje oko. Zdravilna božanska energija se pretaka skozi sleherno črko. V njej je zdravilna energija ljubezni. V njej je nauk. Nauk o ljubezni, ki naj nikoli ne usahne. Med prebiranjem bralec prejema zdravljenje s proučevanjem svojega mišljenja in predvsem s proučevanjem svojih občutkov – skozi čistejše, boljše misli in lepše občutke. Bralec se odpre in začuti obilje, ki ga vesolje hrani zanj na vseh področjih njegovega utelešenega življenja. Bralec pri prebiranju vrstic v knjigi začuti energijo ljubezni, ki je zdravilna. Počasi ga opominja, da je on sam ljubezen. Knjiga je kot nekakšen šifrantek, nežno nas opomni na vseživljenjsko resnico, ki jo že poznamo, odkar se rodimo v ta svet. Opomni nas, da se spet priklopimo na prvo lokomotivo in ta lokomotiva je Bog oziroma božanska ljubezen. Ko smo od nje(ga) odklopljeni, iztirimo. Takrat se nam tudi dogajajo ‘situacije’ v življenju, za katere si ne želimo, da bi se zgodile. Zato nas Bog v knjigi nagovarja, da se vsakokrat, ko iztirimo, poskusimo spet priklopiti na glavni vagon božanske ljubezni, tako da v vse pore našega življenja dodamo ljubezen (slednjo v knjigi primerja s čarobnim napojem). Kot ščepec soli v jed. Ko nam ne gre v odnosih, dodajmo ljubezen. Ko nam ne gre v poslu, dodajmo ljubezen. Ko nam ne gre v sedanjosti, ker preveč jočemo za preteklostjo, dodajmo ljubezen. Ko imamo nečedne misli, dodajmo ljubezen. Ko smo jezni in polni skrbi, dodajmo ljubezen. Ljubezen je edino zdravilo. Za dušo, telo, um in duha. Prav vsaka črka, ki jo bo bralec prebral, se bo vtisnila v spomin človeškega uma in ‘reprogramirala’ njegov um. Um bo postal zelo prožen, kot elastika, ki jo lahko napenjaš, zato bo njegova miselnost enaka svetlobi. Zato je knjiga namenjena slehernemu človeku, ki biva na Zemljici.
Vsi smo eno in eno smo vsi, to je zelo lepa mantra, ki sem jo že večkrat slišala. In to Eno je predvsem ljubezen?
Bog v knjigi opozarja na skrb za kolektivno duhovno zavedanje, da smo vsi samo ENO. Vsi mi, vse in vsa živa bitja, vsa narava, kar je živo in neživo, vse je ENO. To si moramo dobro zapomniti! Zakaj? Ker smo ENO, moramo še toliko bolj poskrbeti za okoljevarstveno, naravno, življenja polno bivanje na Zemljici. Vse moramo obravnavati kot ENO. To pomeni, da mora naša skrb za okolje, za odnose med okoljem in ljudmi ter za odnose med ljudmi, izvirati iz glasila oziroma enačbe: Vsi smo ENO. Vse je ENO. Kajti če smo vsi in vse ENO, potem ne moremo ne delovati iz ljubezni. Če smo vsi in vse ENO, moramo poskrbeti za čisto naravo, za uboge umirajoče živali in se imeti neznansko radi in se spoštovati. Bog pravi, da prevečkrat opaža, kako ravnamo z okoljem, kaj počnemo z onesnaževanjem, kakšni so naši odnosi do soljudi, kako se vedemo do živali, kaj delamo z odpadki, kako nimamo radi sami sebe …
Vse to gleda in nam želi prenesti le eno sporočilo:
Zavedajte se svoje ENObitnosti in delujte v imenu LJUBEZNI. Vaša duša in vaša Zemljica vama bosta hvaležni in živeli boste najboljše utelešeno življenje.
Ljubite vse in vsakogar. Vsi smo ENO.
V zadnjih časih se prav dogaja premik kolektivne zavesti, splošno prebujanje ljudi … Kako ti gledaš na ta fenomen?
Nahajamo se v obdobju, ki je za cel svet transformativno, ko ljudje vse bolj poskušajo slišati klic svoje duše, doseči njeno povezanost z višjo dimenzijo, povezanost s svojo dušo, s svojim duhovnim vodstvom. Zdi se mi, da želimo ponovno doseči tisto, kar nam je bilo dano ob rojstvu, ko smo vsi prišli na ta svet, na Zemljico, z aktivno odprtim kanalom dostopanja do najvišjih dimenzij, a smo s svojim načinom življenja, s svojimi življenjskimi navadami, zaradi vpliva družbe, sistema, starševstva to popkovino prerezali in naredili ‘meglo’ okoli nas; vse skupaj smo nekoliko zatrli. Tukaj se mi zdi, da nas je vedno več takih, ki prehajamo v višje ravni zavesti in želimo vzpostaviti to povezavo, kajti, ko smo tako povezani, imamo na dlani vse odgovore, vso življenjsko resnico.
Planet in ljudje na Zemljici smo izpostavljeni in primorani, da se začne izvrševati višja vibracija planeta in ljudi. Ljudje moramo začeti dvigovati svojo vibracijo in se spet povezati z vsem, kar je, z božansko energijo.
Do tega že prihaja, nujno mora priti, sicer planet ne bo mogel živeti dalje. Vsi tisti, ki ne bodo zmogli dvigniti svoje vibracije v sosledju in skladu z dvigovanjem vibracije Zemlje, bodo težko še naprej živeli na tej energetski stopnji. To je Angelsko sporočilo iz moje knjige. Zato želim s to knjigo dati ljudem moč, da se vibracijsko dvignejo v luč, k svetlobi, iz katere so prišli.
Katero je največje sporočilo knjige?
Sporočilo te knjige je, da je energijo za zdravljenje sveta mogoče dobiti le prek ljubezni. Ta je bit, ‘duša’ te knjige. Ljubezen je energija, s katero se moramo negovati, se z njo pozdraviti. Ljubezen je Bog. In Bog je ljubezen, kajti naše duše so bile spočete v Stvarnikovi ljubezni. Onkraj nevidnega se vse začne, onkraj nevidnega vse traja za vedno in onkraj nevidnega vse tudi je. Za večno, neskončno, z neizmerno ljubeznijo. V trenutku, ko iz onkraj vidnega prileti in se prižge iskrica božanskega, ko se porodimo iz nebeške maternice, ljubezen postane bistvo, smoter našega bivanja.
Ljubezen je v osnovi vsake duše, izvira iz samega našega bistva. Ljudje smo ljubezen sama. In ko živimo v ljubezni, smo soudeleženi pri najmogočnejši sili, ki deluje v našem življenju in življenje samo pride k nam.
Ko se odločimo, da bomo izžarevali in živeli ljubezen, takrat bomo povezani z vesoljno ljubeznijo, ki nas bo resnično brezhibno, čisto, lepo in radostno vodila po daljici življenja.
LJUBEZEN je edino vodilo na daljici življenja. (str. 189)
