Alexander Chalmers ali Immanuel Kant je nekoč rekel:
Tri bistvene stvari za srečo v življenju so: nekaj, kar morate početi, nekaj, kar morate ljubiti, in nekaj, na kar lahko upate.
Še ena zanimiva definicija sreče izvira iz starodavnega filozofa Aristotela, ki je povedal, da je sreča edina prava človeška želja, vse ostale obstajajo le kot način za pridobitev sreče. Verjel je, da obstajajo štiri ravni sreče: sreča zaradi takojšnjega zadovoljstva, zaradi primerjanja in dosežkov, zaradi pozitivnih prispevkov in iz doseganja izpolnitve.
Srečo lahko dosežemo z zlato sredino, ki vključuje iskanje ravnovesja med pomanjkanjem in presežkom.
Kakorkoli že, sreča ni stanje stalne evforije, je splošen občutek doživljanja več pozitivnih čustev kot negativnih.
Če poskušate izboljšati svojo srečo, je negovanje trdnih družbenih vezi odličen začetek. Razmislite o poglobitvi vaših obstoječih odnosov in raziščite načine za sklepanje novih prijateljstev. Znaki sreče so vedno jasni: prepustiti se toku in jemati življenje, kakršno pride, vedno z občutkom, da so splošni pogoji dobri, ne glede na to, v kakšni trenutni situaciji smo; uživanje v pozitivnih, zdravih odnosih z drugimi ljudmi; občutek, da smo dosegli (ali bomo dosegli), kar želimo. Pot do sreče je, tako kot pot v pekel, tlakovana z dobrimi nameni, zato lahko mirno verjamemo, da sreča ni toliko cilj, kot pa odločitev, niti ne namerna, a vedno premišljena.
Mislim, da je sreča cel kup stvari, združenih v eno: hvaležnost, humor, občutek čudenja, pripravljenost odpuščati in ljubiti, lepota, ostajati tukaj in zdaj, biti nasmejan ne glede na vse, imeti svoje osebne cilje, ločiti med tem, kar v resnici smo, in tem, kar moramo biti zaradi družbe. In verjetno sreča ni tisto, kar dobimo, je prej tisto, kar dajemo drugim. Življenje mineva hitreje, kot si mislimo, dvakrat se obrneš in imaš 50 let, kar pomeni, da si že čez polovico življenja. In takrat se tudi nekoliko bolj pogosto sprašuješ, ali si dejansko živel srečno, ali so še sanje, ki jih je treba uresničiti, ali imaš ob sebi prave ljudi. Ta trenutek moramo kar najbolje izkoristiti, ker se ne bo ponovil. Če nismo zadovoljni s svojim življenjem, je čas, da naredimo spremembo. Se sliši težko? Imate prav, ker v resnici tudi je, a kot rečeno, priložnosti žal ni neskončno, bolj vam bo žal, če tega koraka nikoli ne boste naredile.
To je mojih pet preprostih korakov do sreče:
- Prvi korak je zavedanje, da naše misli ustvarjajo našo resničnost. Naše misli so pozitivne ali negativne, od nas pa je odvisno, katero bomo izbrali!
- Drugi korak je priznati, da naše misli vplivajo tudi na druge.
- Tretji korak je spoznati, da sreča ni le dobro počutje v tem trenutku, temveč predvsem ustvarjanje dolgoročne sreče.
- Četrti korak je razumeti, da sreča ni nekaj, kar dobimo od drugih, ampak prihaja iz nas samih.
- Peti korak je zavedanje, da sreča izvira iz dela, ki ga imamo rade, in ne tistega, kar mislimo, da bi morale početi; od tega, da počnemo majhne stvari, ki nas osrečujejo in pomagajo naši osebni rasti, ne tisto, kar nas dela bogate; od tega, da sledimo svojemu srcu, ne pravilom družbe; od opuščanja stvari, ki nas delajo nesrečne, ne zadrževanja stvari, ki nas delajo nesrečne.
Še posebej peta točka je ključna za srečno življenje. Obstaja velika diskrepanca med tem, kar mislimo, in tem, kar v resnici je. Nič hujšega, preprosto imamo hecne možgane, ki živijo svojo resnico. A še bolj pomembna resnica je, da možgani vedno potrebujejo vajeti, ki jih vodijo, in te so samo v naših rokah. Potreben je pogum, da izbereš srečo namesto strahu; potrebna je vztrajnost, da vedno znova izbereš sebe. Resnična sreča ni v uspehu, temveč v življenju. Gre za potovanje, ljudi, ki jih srečaš na poti, in vse majhne trenutke, ki sestavljajo tvoj dan. Ne gre za to, da si bogat ali slaven, gre za to, da si zadovoljen s tem, kar si, in s tem, kar imaš. Ne gre za stalno stanje blaženosti, temveč za nenehno spreminjajočo se pokrajino vzponov in padcev, ki sestavljajo celotno življenjsko izkušnjo.
Naj zaključim s tem čudovitim citatom Carlosa Santane:
Sami smo sposobni ustvarjati čudeže in največji čudež je iz svojega življenja ustvariti mojstrovino veselja brez izgovorov. Stvar, na katero se osredotočam, gre naravnost k srcu. Najprej grem k mojemu, ker če ga jaz ne čutim, ga tudi ti ne boš čutil. Globoko vdihnem in se spomnim, da ga moram, preden ga dam tebi, dati sebi.
Naj bo torej poletje srečna sezona, sezona premikov, veselja, zdravja in misli, ki nas bodo peljale še bolj visoko.
***Za tiste, ki vas zanima, na slikah nosim obleko Rihoas.
