Največji dosežek za ženske? Vrnite jim čas. Potrte zaradi trojne vloge matere (z odsotnimi ali zelo zaposlenimi očeti), hčerke (staršev, ki so pogosto zelo stari in niso vedno samozadostni), delavke (v svetu, kjer se zdi, da konkurenca nikoli ne preneha), ženska tvega, da postane zdrobljena, pokopana, vsak dan znova v tej blaznosti časa, ki ga je vedno premalo. Tako kažejo zadnje raziskave in niso prav nič rožnate, a ne le to. Ženska goji in somatizira, ne da bi se tega sploh zavedala, svoje občutke krivde: včeraj naloge materinstva, danes obveznosti, da ne zanemarja staršev, ki vedno prosita za njeno prisotnost, jutri stres poklicnega roka, ki ne dopušča odlogov. In v vrtincu tega izgubi vse svoje osvojitve, svojo (domnevno) emancipacijo, do te mere, da izgine celo ljubezen do sebe, tisto najdragocenejše, kar si lahko podarimo.
Danes imam za vas preprosto vprašanje, a že vem, da mi odgovor ne bi bil ravno najbolj všeč. In da ne bo pomote: prepričana sem, da bi bil moj odgovor zelo podoben vašemu. Torej:
Koliko časa posvečate sebi?
Ste kdaj razmišljale o tem? Za nami je čas, ki nas preganja, hitenje nekaj dokončati v skladu z roki, zaveze, ki jih je treba spoštovati. In spet: odgovornosti, ki jih čutimo, v službi in družini, ter občutki krivde. Vse igra proti nam, kot noro kolo, ki se skozi vrti, me pa smo na njem kot hrčki in včasih imamo prav občutek, da z njega ne bomo nikoli zlezle. Sama znam biti ujeta v pasti sodobnega časa, ki se hvala Bogu vedno omilijo takrat, ko grem v gozd in v tišini narave ter svoje hiše najdem izgubljene delčke osebnega mozaika. Takrat se na nek način ponovno najdem in spravim na mesto, daleč od vsega, običajno v čudoviti samoti, ki jo še kako potrebujem za regeneracijo.
Če k temu dodamo še tehnološki plaz, tiste elektronske proteze, ki se imenujejo mobilni telefoni, osebni računalniki, tablice, z e-pošto in sporočili, telefonskimi klici in SMS-i, potem se hitro zavemo, kako zelo smo izgubile občutek za intimnost. Mnogokrat iščemo dobro družbo, ki pa ni nikoli zunaj nas. Posvetiti čas sebi pomeni razumeti, kdaj počnemo nekoristne in odvečne stvari, ki nam ne olajšajo življenja. In tudi to, da damo prostor svojim željam, brez zadržkov, brez zadrege, predvsem pa brez občutka krivde. Izbrati več časa zase ni nikoli sebična izbira, ne pomeni zapiranje, odmaknjenost in brezbrižnost. Nasprotno, le če se nam uspe v lastni družbi dobro počutiti, imeti čas zase, smo potem na voljo za kvalitetne, pristne, ljubeče in zdrave odnose. Postanemo bolj odprte, bolj strpne in srečnejše.
Vzeti si čas zase je bistvenega pomena, da pridobimo jasnost, kritičen čut in pogledamo onkraj vedno vznemirjenega ograjenega prostora sedanjega časa. Potrebujemo bistvo intimne misli, trenutek, ki ga posvetimo našemu brezdelju ali najbolj skriti strasti. Čas zase je tudi najboljše zdravilo proti temnemu zlu, proti depresiji in bulimiji, stresu in tesnobi. Vzemimo torej čas nazaj in obnovimo prvi človeški odnos, ki ga potrebujemo: odnos s svojo dušo.
2 Comments
Vzela sem si čas zase in prebrala tvoj prispevek! Ni kaj dodati, ženske predvsem skrbimo za druge in v tej vnemi pozabljamo nase. Potem zbolimo, obležimo, vesolje nam sporoča, da se moramo umiriti in si vzeti več časa zase.
Bosonoga deklica na gugalnici, pošiljam ti velik objem!
Vračam objem in hvala za prijazne besede! xoxo