Psihologija parfuma – zakaj so dišave tako pomembne

Dišava lahko obuja spomine, označuje izkušnje in oblikuje scenarije dobrega počutja. Vonj je odločilen čut, saj lahko parfum deluje zelo močno na človeško telo. »Parfum ima prepričljivejšo moč kot besede, videz, občutek in volja.

Prepričevalne moči parfuma ne moremo zavrniti, prodre v nas, kot zrak, ki ga dihamo, v pljuča, napolni nas, popolnoma obvlada, ni mu mogoče nasprotovati.

Tako je pisatelj Patrick Suskind definiral parfum v svoji slavni knjigi z naslovom “Parfum” in izrazil, kako evokativna in neizpodbitna je moč not vsake dišave. Vonj pomaga osredotočiti se na kraj, utrditi spomin na izkušnjo bolj kot vizija, saj parfumi in vonjave prepoznajo trenutek na takojšnji jasnejši način. Mamin vonj, najljubši sadež, vonj po snegu ali slan vetrič z morja, vonj po sveže pokošeni travi: vsi so vonji, ki lahko prikličejo v spomin izkušnje, občutke in doživeta čustva, ki človeka ovijejo v nekakšno gostoljubno, pomirjujočo in prepoznavno vohalno runo.

Spomin, čustva, dihi, identitete, vonji in parfumi so vsebovani v občutku za vonj, tako da je literatura vedno govorila o dišavah, ljubeznih in okusih in jih od nekdaj povezovala z občutkom za vonj, kar nas najbolj povezuje s predniki. Poleg tega je voh povezan tudi z limbičnim sistemom, odgovornim za uravnavanje naših afektov, predvsem pa s hipokampusom oziroma področjem spominov in pomnjenja. Ideja, da je vonj eden temeljnih kamnov dobrega počutja, predstavlja temelj obsežnega “poglavja” parfumerije. Naše zaznavanje vonjav je najbolj zagonetno čutilo, o katerem vemo najmanj, a tisto, ki najgloblje spremeni naše nezavedno. Parfumi so torej ritual, tudi psihološki. Psihologija parfuma deloma temelji na sugestivni moči, ki jo imajo le vonji narave. Te so imele tisočletja časa, da so se naselile globoko v naši psihi. Kadila in dišavne smole že od nekdaj spremljajo verske obrede, odišavijo našo hrano, balzami in poparki so nas zdravili.

Psihologija parfuma pa je odvisna predvsem od psihologije vonja, to je učinek, ki ga vonj povzroči na živčni sistem in človeško psiho z aktiviranjem endokrinega sistema na stalen in predvidljiv način, kot so že zdavnaj dokazali raziskovalci na področju psihoaromaterapije. Nekatere arome so pravi arhetipi vohalne govorice in marsikaj povedo o našem nezavednem, na veliko bolj zgovoren in prepričljiv način kot govor, to so: les, smole, živalske vonjave, začimbe, rože, sadje. Pesniki in filozofi so vedno špekulirali o čustvenih reakcijah, ki jih prebudijo dišave, vendar so šele pred kratkim na voljo znanstvene študije o tem.

Dejstvo je, da je vsak izmed nas že od otroštva nezavedno navezan na določene arome, ki pripadajo naši olfaktorni kulturi in je mogoče z olfaktorno scenografijo usmerjati razpoloženje ljudi prav z uporabo teh vonjav.