Naletela sem na poučen stavek Hellen Keller, ki pravi tako:
Noben pesimist še ni odkril skrivnosti zvezd ali dal upanja drugemu človeku.
Nevroznanstveniki nas spominjajo, da so človeški možgani naravnani tako, da se osredotočajo na negativno. To ni prekletstvo ali kazen, vtisnjena v naš DNK. To je naš mehanizem preživetja. S predvidevanjem nevarnosti (tudi če niso realne) pripravimo telo, da se pred njimi brani. Razsežnosti, kot so zaskrbljenost, nemir ali tesnoba, nemudoma povzročijo, da telo izloča različne kemične snovi, kot je kortizol, da bi nam omogočili, da smo vedno »pozorni«. Ko se enkrat zavemo tega mehanizma, zna biti, da se mu bomo celo nasmejali. Toliko o tem, kako so možgani inteligentni in nas imajo skozi v šahu. A po drugi strani sama vedno pomislim, da sem jaz ena in edina lastnica svoje glave, zato mi res ni všeč, da krmari po svoje, brez mojega dovoljenja.
Po drugi strani pa nevropsihologi pravijo, da negativne misli delujejo kot tobačni dim. Ne vplivajo le na naše zdravje in dobro počutje. Pogosto ostanejo vtisnjeni v naše okolje, vplivajo na naše družine, prijatelje, sodelavce … Ker se spremenijo tudi možgani poslušalca, se tudi on na koncu počuti živčen in razdražljiv. Skratka, vsa ta negativnost ne pelje nikamor. Premagovanje predsodkov negativnosti je izziv, ki ko ga enkrat dosežemo, postane donosna naložba. Bolj kot umetnost je pozitivno razmišljanje rezultat nenehnega treninga, s katerim spremenimo »tovarniško« programiranje možganov. Navsezadnje pozitivno razmišljanje ustvarja jasnost, ravnotežje in smer. Gre za to, da se nehamo izgubljati v močvirjih strahu, da smo bolj proaktivni, bolj prepričani vase.
Odklopiti za 15 minut
Eden od načinov za nadzor nad razmišljanjem je nadzor nad našo pozornostjo. Da bi to dosegli, ni nič boljšega kot “odklopiti” ta tok misli. Poskušajmo vsaj 15 minut ne razmišljati o ničemer. Predstavljajte si gladino jezera, tiho in mirno. Vse je ravnovesje, zvokov ni. Samo pomirite se. Ko utišamo glas misli, se bomo osredotočili na to, kar nas obdaja. V sedanjem trenutku.
Imejmo vedno cilj
Pozitivno razmišljanje zahteva namen. Negativnost in ves ta hrup onesposobljenih misli je kot brezciljni ciklon, ki zajame vse. Da bi razbili ta neproduktivni mentalni predsodek, je torej treba opredeliti naš namen. Postavljanje ciljev je ključ do dobrega počutja, daje smisel življenju, nam daje upanje in pusti, da ta pozitivna čustva vplivajo na naše vedenje.
Za konec vemo, da nam pozitivno razmišljanje omogoča boljše življenje in uživanje ustreznega notranjega ravnovesja. Toda tudi »pozitivno razmišljanje« zahteva globoko osebno delo. Moramo se uskladiti s svojim sedanjim “jazom”, da se počutimo vredne nečesa boljšega. Šele takrat se bo naš prihodnji “jaz” utrdil na močnejši, ustvarjalnejši in do sebe prijaznejši način.
2 Comments
Vidim, da moram še veliko delati na sebi.
Kako zanimivo, spet. Danes mi je mama rekla, da se splača razmišljati pozitivno, ker se potem skoraj vse zgodi s pozitivnimi rezultati in da se res splača in potem berem tvoj prispevek ravno na to temo. Lorella že ve in mama tudi!
Se bom (po)trudila!
Hvala!
Lepo Majda, vsi smo na isti poti in nikoli prav na cilju. A najbrž je tudi v tem čar življenja! Hvala za sporočilo in objem…