Danes bom z vami delila zelo zanimiv pogovor z Uršo Milavec, avtorico prve knjige/priročnika Master Change Traininga. Gre za projekt, ki nam ponuja konkretno pomoč pri obvladovanju stresa, povečanju notranjega miru, iskanju ravnovesja, osebni rasti, dobrem počutju ter zdravju. Knjiga nas popelje skozi telesni, duhovni in mentalni vidik soočanja z izzivi, izboljševanja sebe in spoznavanja naše prave narave in možnosti, kje se lahko še bolj spoznamo in ustvarjamo okolje, v katerem bomo lažje ohranjali ravnovesje, zadovoljstvo, mir in zdravje.
Začela bi kar s knjigo in dnevnikom Več sebe, čudovita izkušnja in napotki za vse, ki si želijo spremembe, biti boljši in živeti svojo resnico. Kakšna je bila pot do knjige in kaj vse najdemo v njej?
Res je, knjiga je pisana kot nekakšen sopotnik in obenem vodnik po poti osebnega razvoja, rasti in samoizboljševanja. Ultimativni cilj te poti ni le postajati boljši človek, temveč tudi notranje stanje tega boljšega človeka, v katerega se spreminjamo, ki je mirno in v ravnovesju. Zato se knjiga imenuje Več sebe, saj je namenjena tistim, ki želijo nekaj pri sebi spremeniti, dopolniti ali dodati in pri tem več sebe dobiti, kot tudi iskanju možnih poti do ravnovesja. Cela zbirka Več sebe, ki pa je sestavljena iz knjige, dnevnika in 50 kartic z vprašanji, je pravzaprav zastavljena zelo konkretno in bralcu ponudi tudi iztočnice v obliki konceptov, vaj, vprašanj, ki lahko pohitrijo pot k ravnovesju in Več sebe.
Knjiga je nastajala dobri dve leti, in sicer kot redno pisanje člankov za slovenski poslovni portal, ki so bili namenjeni ohranjanju ravnovesja, soočanju s stresom, nesigurnostjo ter težko zunanjo okoliščno, ki je marsikateremu zatresla tla pod nogami, govorimo o korona krizi. Skratka, v tem času sem na tedenski ravni objavila po en članek, ki je pomagal širiti perspektivo, ohranjati notranji mir, skrbeti zase in svoje notranje počutje itd. Vsi ti članki, ki so sedaj v knjigi preoblikovani v kratka poglavja – 113 jih je -, bralcu ponujajo izhodišča za razmislek o sebi, svojem delovanju, skrbi zase, soočanju z izzivi in spremembami. Vire za članke sem črpala iz različnih gradiv, saj sem želela temo ravnovesja in notranjega miru ter izboljševanja sebe nagovoriti širše, kar pomeni, da se ne dotaknemo samo naše umske kapacitete ali telesno prehranskih navad, temveč tudi globljih spoznanj, do katerih so prišli največji mojstri samorealizacije, kot so Ghandi, Jogananda, Tesla, kot tudi sodobne praktične psihologije in coaching konceptov. Naj zaključim kratek opis cele zbirke s priporočilom Nane Milčinski, ki je o knjigi dejala takole: “Priporočam jo vsem, ne glede na to, na kateri ravni osebne rasti ste, predvsem pa tistim, ki ste sami sebi največja ovira do srečnega in polnega življenja.”
Koliko smo dejansko prisotni v svojem življenju? Koliko dejansko živimo svojo resnico in se ne obremenjujemo s svetom, ki nas obkroža?
Žal na to vprašanje nimam ravno optimističnega odgovora. Dejstvo je, da smo se zelo oddaljili od sebe, prisotnosti in s tem tudi svoje osebne resnice. Na to kažejo alarmantni podatki, da se vedno več ljudi poslužuje antidepresivov in išče pomoč za porušen notranji mir. Vse več ljudi je tudi kronično nerazgibanih in predebelih. Porast bolezni zaradi povišanega krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola je prav tako alarmantna. Družina kot osnovna celica, iz katere izhajajo stabilnost, mir in zdrav razvoj, je močno načeta … Skratka potrebno in pomembno je, da si najprej priznamo in hkrati tudi ukrepamo takoj, zdaj.
Vsak mora začeti pri sebi in več sebe dobiti nazaj, začutiti, umiriti, razširiti in okrepiti.
To je odgovor na prvi del vprašanja, koliko smo dejansko prisotni v svojem življenju. Drugi del, ki se nanaša na dilemo, koliko dejansko živimo svojo resnico, pa je povezan pravzaprav s prvim odgovorom.
Kdor živi zavestno, se redno sprašuje, kam vlaga svojo energijo in čas ter kako skrbi za svoje zdravje in psihofizično počutje, raziskuje in odkriva nove poti do ravnovesja in notranjega miru, ta človek je notranje močan, stabilen ima svoj »drive« in se z okolico obremenjuje samo toliko, kolikor je potrebno in pomembno, da ve, kaj se okoli njega dogaja, saj smo družbeno-socialna bitja.
Sicer pa ima svoj fokus, svoj tempo, deluje na področjih, kjer lahko doprinese k izboljšanju s svojim znanjem, veščinami in delovanjem in ni pretirano obremenjen z okolico in svetom, ki ga obkroža. Še manj pa z njihovim mnenjem.
Vedno pravim, da je to, kar je najbolj pomembno, biti najboljša verzija sebe. Pot do tega zna biti dolga, hkrati čudovita. Kakšno je vaše mnenje in vaša izkušnja?
Meni je blazno všeč Ghandijeva misel, ki pravi postani sprememba, ki jo želiš videti v svetu. Za to spremembo, sploh, če jo želimo videti v svetu, pa veva, da je potrebno ogromno malih sprememb, ki se morajo zgoditi na veliki masi, če jo želimo potem videti v svetu. A vendar je potrebno začeti delati najprej pri sebi. Odkrivati in razvijati dele sebe, ki jih še nismo ozavestili, ki nas, ko pridejo na plano, navdušijo in odpeljejo na nov nivo delovanja.
Pri meni je bilo tako odkritje na poti samospoznavanja zagotovo to, da sem kar na lepem ugotovila, da mi zelo leži tisti del ustvarjalnega procesa, ko se nekaj na novo postavlja, je treba tej vsebini dati formo, jo spraviti na trg.
Skratka razvoj in vodenje projekta je nekaj, kar mi leži in mi je prijetno delati. Paralelo bi lahko potegnila z družino, saj je vzgoja otrok in urejena družina zagotovo zelo velik projekt. In ker imava z možem 3 otroke, ki so sedaj že odrasli, sem imela kar dobro izhodišče oz. platformo, kjer sem se v tem urila. Vse te veščine sem potem prenesla v posel in nekako prišla do uvida, da je vodenje podjetja in zdrave družine zelo podobna zadeva. Od tebe terja ljubezen, predanost, discipliniranost, mehkobo, potrpežljivost in spontanost. Kar pa obe veva, ker sva mami, da zmeraj ni lahko, je pa neizmerno lepo in seveda ne pride čez noč.
Ponujate tudi različne treninge za posameznike in za podjetja. Kaj se na tem področju dogaja, kako potekajo treningi?
Master Change Training je bil ustanovljen z namenom ponuditi take pristope za soočanje s stresom, povečanje notranjega ravnovesja in osebno rast, ki so konkretni in obravnavajo tematiko holistično iz vidika uma, telesa in duha. Ker prihajam iz športnih vod, čeprav sem zadnja leta poglabljala znanja predvsem iz vidika uma, energijskega zdravljenja, psihologije in coachinga, se pri vseh programih zagotovo vsaj en del posvetimo tudi pogovoru, namenjenemu zdravemu telesu in uravnoteženemu prehranjevanju. To je pravzaprav prvi steber, ki mora biti trden, če želimo graditi naprej stabilno notranjost, notranji mir in harmonijo.
V živo torej izvajam programe IN v obliki coaching pogovora ena na ena, ki so namenjeni soočanju z izzivom ali dlje trajajočim težjim obdobjem oz. stresno situacijo, lahko tudi prelomnico. S pomočjo ciljno usmerjenega pogovora (po navadi jih opravimo 4 do 6 po eno uro/enkrat tedensko), ki temelji na ciljno usmerjenih vprašanjih in izhodiščih, klientu pomagam prihajati do boljših rešitev zase, izstopa iz začaranega kroga ter iztočnic do želene spremembe. Za program se odločajo poslovneži, ki rabijo več notranjega ravnovesja in miru, zaposlene ženske, katerih največji izziv je life&work balance, pa kar nekaj sem imela tudi najstnikov zaradi stresa v šoli, težav povezanih z odraščanjem … Še posebej so mi pri srcu pogovori z mladimi in z največjim veseljem sem se pred enim mesecem lotila knjige Več sebe za najstnike, ki bo izšla letos septembra in bo nadaljevanje zbirke Več sebe. Vsi ti programi pa so na voljo tudi v obliki spletnih self study programov, ki sem jih lansirala lani, v kar me je malo »prisilila« tudi korona. V živo tudi enkrat letno v oktobru organiziram skupaj s kolegico Nano Milčinski 2-dnevni retreat na Brionih, ki je namenjen vzpostavitvi ravnovesja, zdravih navad in dobrega počutja. Letos bo potekal od 4. do 5. oktobra in ravno v tem tednu smo odprli prijave. Za podjetja izvajam teambuilding, ki prav tako poteka na Brionih in je namenjen poglobitvi znanj in pristopov za obvladovanje stresa in notranjega ravnovesja – ta se organizira po dogovoru z naročnikom.
Zanimivo, kako so včasih pomembne stvari, drobne stvari, pravzaprav nevidne, so pa ključne za našo rast. Verjamem, da raziskovanju ni nikoli konca in vedno so intimni kotički sebe, ki jih še ne poznamo. Ali je lahko to odkrivanje tudi boleče, morda naporno?
Zagotovo je delo na sebi naporno vsaj na začetku, saj se kar na lepem soočamo tudi z deli sebe, ki jih prej mogoče nismo hoteli priznati ali pa smo se jih bali. Kot na primer, ko si priznamo, da smo velikokrat nepotrpežljivi, se začnemo usmerjati in truditi v smeri potrpežljivosti. To pa terja seveda tudi doslednost in odločnost, da ne bomo popustili, tudi ko bo težko.
Torej, če smo prej delovali po vzorcu takoj zdaj, se sedaj ponastavljamo na vzorec počakaj, počakaj, počakaj, mogoče bo zdaj. Malo za šalo karikiram, na tak način, saj se mi kljub vsemu zdi pomembno, da se osebne rasti in razvoja ne lotimo preveč po vojaško, resno in strogo.
Velika mera prijaznosti in ljubezni do sebe in pa seveda mehkobe je tukaj ključna. Če pa znamo vse skupaj začiniti sem in tja še s humorjem, pa je še bolje. Saj veste; ne smemo se jemati preveč resno, saj nikoli ne gre samo za nas, ampak za celoto.
Koliko so pomembni nauki, ki so nam jih podali v preteklosti modreci, jogiji, vizionarji?
Ko stopimo na pot samorazvoja, duhovnega odpiranja, transcendence duha, se ta nikoli ne konča, vedno znova se nam odkriva v ravno pravšnjem obsegu in globini. Pomembno je, da se prepustimo in zaupamo procesu. Nič se ne da na silo. Vse že je in je tako, kot je ravno prav.
Učitelj se pojavi, ko je učenec pripravljen. Vsak ima svojo unikatno pot, a vse vodijo k istemu cilju, ki je osebna samouresničitev.
Na svojo sem stopila, vsaj tako, da se tega zavedam, pred desetimi leti. Takrat se je zvrstilo že kar nekaj velikih učiteljev, ki so se me dotaknili vsak na svoj način. Nekateri so me tudi iniciirali v naslednjo stopnjo, kar pomeni, da so mi dali malo težjo lekcijo. To so ljudje iz resničnega življenja, ki so nam blizu. Lahko so prijatelji, ožji družinski člani, sodelavci ali še kakšni drugi vlogi. Tukaj pa so seveda še veliki mojstri samorealizacije, ki so prav tako pomemben delež pri poglabljanju razumevanja sebe in sveta, v katerega smo vpeti, ki pa so se me prav tako dotaknili vsak ob svojem času. Od Wayna Dyerja, Joganande, Avatarja Babajija, Tesle, Sadhguruja, Sokrata, Lao Tzuja do Allana Watsa … Veliko virov, iz katerih sem črpala vsebino za knjigo Več sebe, navajam tudi na zadnji strani knjige za dodatna poglabljanja in raziskovanja teh področij, ki so neusahljiv vodnjak znanja in človeške modrosti. Tako, da ja, nauki, ki so nam jih podali v preteklosti in nam jih še podajajo modreci, jogiji in vizionarji, so vsekakor pomembni in pomagajo širiti zavest.
Delo, ki ga moramo opraviti sami za svoj samorazvoj, pa se odvija tukaj in sedaj, vsak dan, vsako uro, s predanim, odgovornim in prizemljenim delom, vzgojo otrok in pa soočanjem z vsem, kar nam je življenje namenilo.
Temu jaz pravim prizemljena in zdrava duhovnost.
Drage bralke, morda vam bo všeč tudi to:
Ali je res, da v Sloveniji vlada zavist?
