Neskončna sreča se preliva skozi moje žile, ko se zavem, da je moja hčerka tudi moja najboljša prijateljica. Njena bližina je kot topel objem v hladnih večerih, kot svetloba v najtemnejših kotičkih mojega srca. Vsak trenutek, ki ga preživiva skupaj, je darilo, ki mi ga je življenje podarilo, dragocen kot najredkejši zaklad. V njenem nasmehu najdem uteho, v njenem smehu najdem radost, v njeni ljubezni najdem moč. Skupaj ustvarjava spomine, ki se lesketajo kot dragoceni dragulji v moji zakladnici srca. Včasih se zavem, kako hitro bežijo dnevi in kako pomembno je, da cenim vsak trenutek, ki ga preživim z njo. V svetu, ki se nenehno spreminja in hiti mimo nas, je treba narediti korak nazaj, da bi uživali v trenutkih sreče in ljubezni, ki jih imamo pred nosom. Sofia mi je pokazala, da so najdragocenejše stvari v življenju tisti, ki jih ne moremo kupiti z denarjem, ampak jih lahko le začutimo in doživimo v objemu ljubezni. Zato se vsak dan zahvaljujem za to, da jo imam ob sebi in skupaj si deliva sanje, strahove, radosti in žalosti. Tako dragocena je njena prisotnost v mojem življenju, da si ne morem predstavljati svojega obstoja brez nje.
Drage moje, nikoli ne pozabite ceniti tistih, ki jih imate pred nosom, ker ljubezen ni samoumevna. Nikoli.
4 Comments
Čista resnica. Ne pozabimo na naše najbližje, ker niso samoumevni!
Prelepi sta, kot sestrici sta!
In srčica, vajina psička, ki mirno počiva na ograji, še ena velika ljubezen.
Naj živi ljubezen!
Res je…hvala Majda!
Uauu,kakšen lep zapis. Kar solzne oči sem dobila in res smo lahko hvaležni za vsak trenutek.
Res je 🙂