Odgovor bi bil: Ko se tako tudi počutimo. In verjetno je na tem res veliko, a zadnje raziskave so dejansko pokazale, da se je percepcija staranja in starosti v zadnjih letih zelo spremenila. Morda je krivo tudi to, da bolje in dlje živimo, da imamo na voljo kar nekaj trikov zato, da ostanemo dolgo mlade in da se preprosto ne damo.
Ob koncu katerega leta našega življenja se začnemo dojemati kot “stare”? To vprašanje, ki še zdaleč ni banalno, dobiva nove odmeve v času, ko znake starosti preoblikujeta znanstveni napredek in družbena dinamika. Nedavna raziskava prestižnega nemškega centra za gerontologijo na podlagi velikega vzorca 14.000 ljudi v 12-letnem obdobju meče novo luč na to vprašanje. Rezultati poudarjajo izrazito evolucijo v dojemanju starosti, pri čemer razkrivajo, da nastop starosti, kot jo doživlja posameznik, se pojavi vedno pozneje. Moški in ženske, ki pripadamo različnim generacijam, danes na ta prehod gledamo različno, predvsem zaradi nenehnega podaljševanja pričakovane življenjske dobe in izboljšanja zdravstvenih razmer. Začnimo analizirati te osupljive rezultate, ki nas vodijo k ponovnemu razmisleku o poteku starosti in razlikah v njenem dojemanju med spoloma.
Raziskovalci nemškega centra za gerontologijo so se v svojem prizadevanju za razumevanje evolucije dojemanja starosti poglobili v življenjske izkušnje 14.000 ljudi. V 12 letih je nastala prava generacijska freska, ki se osredotoča na to, kako ljudje vidijo lastno staranje. S preučevanjem življenj v različnih obdobjih je študija pokazala, da je starost, pri kateri se imamo za stare, koncept s spremenljivo geometrijo, ki je tesno povezana z našim časom in našo družbo. Raznolikost odgovorov, zbranih s študijo, razkriva kalejdoskop dojemanja starosti. Izkazalo se je, da se starost, pri kateri se počutite »starega«, med generacijami zelo razlikuje. Boomerji, rojeni po vojni, ne kažejo enakega odnosa do starosti kot današnji mladi odrasli. Ta variabilnost poudarja resnično evolucijo miselnosti, ki je ni mogoče ločiti od sodobnega zgodovinskega in družbenega konteksta.
Dejavniki, ki vplivajo na dojemanje starosti
Iz študije izhaja več dejavnikov kot osrednjih središč, ki spreminjajo način, kako dojemamo starost. Med temi je pričakovana življenjska doba na prvem mestu. Pravzaprav daljše življenje in boljše zdravje moti našo osebno časovnico. Izboljšane tehnologije podaljšujejo mladost in zavračajo tradicionalne znake staranja, kulturne in tehnološke spremembe pa prispevajo tudi k brisanju tradicionalnih meja starosti.
Razlike v dojemanju glede na spol
Način, kako se moški in ženske soočamo s starostjo, ne deluje usklajeno. Študija je poudarila pomembne razlike med spoloma: ženske menijo, da so se postarale prej kot moški. To razlikovanje postavlja zanimiva vprašanja o vlogi družbenih norm in pričakovanj do vsakega spola v zvezi s staranjem. Odkrivanje teh odtenkov zaznavanja nas spomni, da je staranje globoko osebna izkušnja, čeprav je uokvirjena v širši kontekst družbe, v kateri živimo. Če nam znanost pravi, da »starost prihaja vedno pozneje«, je to vabilo k prevrednotenju ne le oznak, povezanih s starostjo, temveč tudi k prepoznavanju napredka, ki podaljšuje in bogati naša življenja.
