Eden najbolj spodbudnih izzivov našega časa je ohraniti učinkovito delovanje možganov ter hkrati imeti elastično in prožno telo ter um. Toda kaj lahko naredimo za dosego teh ciljev? Lahko rečemo, da nam le tri poti kažejo, kako priti do zdravega in srečnega življenja … Malo, kajne? Se strinjam, a včasih stvari niso tako preproste ali samoumevne in čeprav verjamem, da vemo že veliko o tem, kaj pomeni živeti dolgo in zdravo, je vseeno ok, če si tu in tam osvežimo spomin.
Pot hrane
Če želite podaljšati življenje, zmanjšajte obroke – Benjamin Franklin
Če manj jemo, se počutimo bolje. Da bi jedli tisto, kar naše telo resnično potrebuje, moramo razumeti, da obstajajo različne vrste lakote. Naše telo se odziva na celično lakoto in želodčno lakoto: vse celice se hranijo z vodo, mineralnimi solmi, ogljikovimi hidrati, beljakovinami, elementi v sledovih in nam sporočajo, da so lačne, tudi zaradi kruljenja v želodcu, ki proizvaja tiste nenavadne zvoke, ki v prevodu pomenijo “hej, potrebujem energijo!” Pa vendar, ali danes sploh slišimo želodec, kako govori? Vse redkeje se zgodi, ker pogosto jemo zaradi nečesa drugega: jemo, ker so naši čuti lačni. Saj veste, ko bi tisto jed, ki nam je tako všeč, jedle z očmi … Ali koliko nas ugotovi, da se nam cedijo sline, ko zavohamo kavo ali sveže pečen kruh? In ko jemo hrustljavo hrano, kakšen učinek ima na nas?
Lakota srca in lakota uma
Dejansko lahko govorimo o lakoti oči, ušes in nosu. Kako lepo je jesti z rokami in uživati v okusu, ki ga določena hrana pusti v ustih! Prehranjevanje za hranjenje čutov je povezano z dvema najbolj zapletenima in težko obvladanima vrstama lakote: lakoto srca in lakoto uma. Pogosto jemo, ker je čas obroka in ne poslušamo, če nam kruli v želodcu, “jemo ob 13h in 20h”, jemo, ker je čas odmora za kosilo, ker smo žalostni, osamljeni, jezni, ker nas hrana lahko tolaži in dela družbo ter nadomesti marsikatero vrzel. Naučimo se poslušati signale svojega telesa, dihati in se vprašati: ali sem res lačen ali potrebujem nekaj sladkega (ali slanega), da nahranim svoje srce? Včasih morda potrebujemo tudi tolažilno hrano (hrano, ki nas razvaja) in jo jemo z rokami, kot smo jo kot otroci, pomembno je, da se tega zavedamo. Jemo počasi z žvečenjem in uživanjem hrane, se ji zahvalimo za energijo, ki nam jo daje in uporabimo merilnik apetita ter se vprašamo, kakšna lakota nas žene k tej hrani!
Pot gibanja
Šibko telo oslabi um Jean – Jacques Russeau
Hoja na prostem vsaj 40 minut na dan s hitrim tempom, kot da bi zamudili zadnji vlak, ki nas pelje domov, preprečuje demenco. Telo je narejeno za gibanje, starost je odsotnost gibanja. Naučimo se izvajati zavestne gibe v vsakdanjem življenju: ko hodimo po stopnicah, ko se premikamo po hiši, ko plešemo … Super je tudi zavestna hoja po stopnicah. Vsak dan smo lahko hvaležne vesolju, da imamo možnost hoditi s svojimi nogami. Vsakič, ko hodimo po stopnicah, se lahko osredotočimo na vse mišice, kite in vezi, ki sodelujejo pri tem dejanju, kot da bi to delale prvič. Gibanje v vesolju nas usposablja, da ostanemo v gibanju tudi v življenju, da imamo aktiven um in ostanemo mlade. Gibanju je lastna želja po življenju, po srečanju z drugimi, po pogumu, da si upamo. Bolj kot se gibljemo, bolj smo sposobni obvladati nepričakovane dogodke, ki vsak dan prihajajo na naša vrata, um postane bolj odprt za nove možnosti in možgani ustvarjajo nove nevronske kroge: smo popoln stroj in kot vsak stroj moramo biti vedno v gibanju!
Pot spiritualnosti
Misli so energija, zavestne misli so usmerjena energija. Afirmacije so zavestne misli, usmerjene v pozitivne, navdihujoče in osvobajajoče rezultate. Afirmacije služijo za usmerjanje energij!! – Peter Kelder
Tudi misli nas lahko opijajo in okužijo: zavedanje besed, ki jih uporabljamo v pogovoru s samim seboj in z drugimi, nam pomaga narediti svoj um bolj prisoten in radosten. Živeti s hvaležnostjo vsake izkušnje, ki gre skozi nas, hraniti ljubezen do sebe, ostati v stiku z naravo in s svojim božanskim bitjem, biti prijazen in ljubeč do svojega telesa in svojih dejanj, nas čisti in poskrbi, da stojimo na visokih vibracijah. Ko imamo visoko mnenje o sebi in vemo, da smo vredni najboljšega, kar lahko življenje ponudi, imamo radi sebe! Zavedanje besede in bivanje v sedanjem trenutku, kar doživljamo prav zdaj, nas usposablja, da ostanemo. Ena od praks, ki povezuje telo, um in dušo, je zagotovo tista petih Tibetancev; to je pet položajev, ki imajo svoje korenine v jogi in so jih vadili tibetanski menihi, da bi pridobili eliksir dolgega življenja.
Vsak položaj je povezan s frazo, na katero se lahko osredotočite med vadbo. Na primer, prvi Tibetanec, ki je sestavljen iz rotacije na sebi, tako kot sufijski plesalci, je združen s stavkom “Sem v harmoniji s tokom življenja“. Vsakodnevna vadba petih tibetancev ali celo seansa jogijskih položajev v kombinaciji z zavestnim dihanjem in nekaj minutami tišine za izkušnjo meditacije (kar je dolg proces, ki traja vse življenje) aktivira našo duhovno pot, nas drži v povezavi s samim seboj, kot da smo ustvarili dialog in odnos s svojim bitjem, sestavljenim iz celic, misli in čustev.
