V japonski kulturi obstaja koncept, ki se ga je vredno dotakniti, ko se sprašujemo o smislu življenja – ikigai. Beseda se lahko prevede kot »razlog za biti« ali »razlog, zaradi katerega se zjutraj zbudiš«. Je globoko duhoven, saj povezuje tisto, kar ljubimo, kar dobro počnemo, kar svet potrebuje, in kar nam lahko omogoča preživetje. Ikigai je srčika naših strasti in življenjskega poslanstva. V nasprotju z zahodnjaškim iskanjem sreče, ki pogosto vodi k zunanjemu uspehu, nas ikigai uči, da je pravi smisel življenja globoko v nas samih. Je občutek notranjega zadovoljstva, ki ga dobimo, ko se povežemo z nečim, kar nas resnično navdihuje in obogati, tako na čustveni kot duhovni ravni.
Kje se nahaja naš ikigai?
Vsak od nas ima svoj ikigai, a pot do njega ni vedno lahka. Včasih je ta življenjska strast zakopana pod plastmi pričakovanj drugih ali lastnih prepričanj o tem, kaj bi “morali” početi. Prava pot do našega ikigaija zahteva globoko introspekcijo, čas in potrpežljivost. Najti moramo tisto, kar nas osrečuje in hkrati služi svetu – in morda ni vedno povezano z velikimi življenjskimi odločitvami, ampak z majhnimi trenutki vsakdana. Kot je nekoč dejal japonski zen mojster Shunryu Suzuki:
Skrivnost življenja je biti v koraku s tokom življenja. Vsak trenutek je vreden tega, da ga v polnosti doživimo.
Prav to je ikigai – zmožnost biti v trenutku, čutiti polnost življenja in se zavedati, da ima vsako dejanje svoj smisel.
Duhovna komponenta ikigaija
Ikigai nas spodbuja, da se povežemo z našo duhovnostjo in se vprašamo: Kaj v meni prebuja veselje? Kako lahko s svojimi talenti prispevam k svetu? Ta proces ni linearen in je včasih prepleten z obdobji dvomov, a ravno to je del poti. Ikigai se razkriva skozi življenje – ni nekaj, kar najdemo enkrat in imamo za vedno, ampak nekaj, kar stalno raste in se spreminja skupaj z nami. Ko se zjutraj prebudimo in začutimo tisti droben, a pomemben zagon, ki nas žene naprej, lahko vemo, da smo na pravi poti.
