V življenju je vse minljivo. Prihajamo in odhajamo, ustvarjamo in izgubljamo, prehajamo iz ene vloge v drugo. Zunanje oznake, ki jih nosimo – funkcije, dosežki, družbeni položaji – so kot sence, ki se premikajo z nami, a nikoli ne ostanejo zares enake. Kar danes velja, jutri morda izgine. In to je resničnost, ki se ji ne moremo izogniti.
A kljub vsem tem spremembam obstaja nekaj, kar ostaja nespremenjeno. Nekaj, kar ni vezano na imena, nazive ali družbene lestvice. In to je energija, ki jo puščamo v ljudeh.
Vsak človek je kot posoda svetlobe – nosimo svojo prisotnost, svojo vibracijo, svojo edinstveno sled, ki ostane v srcih drugih. Ni pomembno, kaj imamo ali koliko smo dosegli; pomembno je, kako se ljudje počutijo ob nas. Ali jim prinesemo mir? Ali jih dvignemo, ko so utrujeni? Ali jim damo občutek, da so videni in sprejeti?
V svetu, kjer smo pogosto ujeti v iluzijo moči in materialnih uspehov, pozabljamo, da prava moč ni v tem, kaj posedujemo, ampak v tem, kakšni znamo biti. Prava moč je v ravnovesju – v tistem tihem, nevidnem toku, ki nas povezuje s sabo in z vesoljem. Ko smo v harmoniji s sabo, ne potrebujemo zunanjih potrditev. Ničesar se ne oklepamo, ker vemo, da smo dovolj. Sprejemamo življenje takšno, kot je, in dovolimo, da teče skozi nas brez strahu, brez odpora. Takrat postanemo kot reka – prilagodljivi, a močni. Takrat sijemo iz notranjosti, in ta sijaj čutijo vsi, ki jih srečamo.
Kolikokrat sem že srečala ljudi, ki so na zunaj imeli vse, a v njihovih očeh ni bilo iskrice? Kot da bi se izgubili nekje na poti, ujeti v predstavo o sebi, ki so jo ustvarili za druge. In kolikokrat sem srečala tiste, ki niso imeli veliko, a so imeli vse – mir v sebi, globoko povezanost z življenjem, iskreno radost, ki ni bila pogojena z zunanjimi okoliščinami.
Življenje nas vedno znova postavlja pred izbiro: bomo tisti, ki se oklepamo fasade, ali bomo tisti, ki znamo prepoznati svojo resnično vrednost?
V resnici je edino, kar zares šteje, vibracija, ki jo prinašamo v svet. To je naš pravi podpis, naša resnična dediščina. In ko enkrat to spoznamo, postanemo svobodni.
Ne išči moči zunaj sebe. Ne išči potrditve v drugih. Bodi v ravnovesju s sabo. Sprejmi svojo svetlobo in dopusti, da te vodi. Kajti tisto, kar ostane, ni ime, ki ga nosiš, ampak srce, ki si ga odprl svetu.
