Zdaj je trenutek, ko mora biti življenje zaužito. Namesto da obžalujemo preteklost in skrbimo za prihodnost, se raje ukvarjajmo s sedanjostjo, saj danes ustvarjamo svojo prihodnost, danes gradimo jutrišnjo preteklost. Zanimiv je ta čas, ker ga ni nikoli dovolj. Pomislimo, koliko časa in duševne energije posvetimo manjkajočemu. Nov avto, večja hiša, »popoln« partner, idealna služba.
To nenehno iskanje odsotnosti nas izprazni, zaslepi za bogastvo, ki že prežema naša življenja.
Kot da bi bili na razkošnem banketu in se pritoževali nad manjkajočo jedjo, pri tem pa ne bi upoštevali užitkov, ki so že na mizi. Taoizem s svojim načelom Wu Wei (delovanje brez napora, ki teče z naravnim potekom stvari) predlaga drugačno pot: sprejemanje tega, kar je, delovanje v harmoniji s sedanjostjo, brez vsiljevanja dogodkov ali želje po tem, kar zdaj ni dostopno. »Carpe diem« ni vabilo k neodgovornemu razvratu, ampak močan opomin, da prepoznamo intrinzično vrednost vsakega posameznega trenutka, edinega časa, ki ga resnično imamo na voljo za življenje, ljubezen, učenje, ustvarjanje. Vzemite si čas, drage moje, ker ga ni na pretek. Za lepe stvari. Pomembne ljudi. Zase.
