Abrakadabra

Koliko lahko letimo visoko, drage čarovnice? In koliko so v resnici lepi oblaki, zvezde in luna, ko jih gledamo s ptičje perspektive? Ko se družimo sredi nevihte in dovolimo, da postane dež srebrna prha, ko delimo skrivnostne ljubezenske recepte in mešamo napoje, da bi princ ostal za vekomaj zaljubljen v nas. In potem se držimo za roke ter čakamo, da bitje naših src postane le eno, takrat se pogledamo globoko v oči in postanemo najlepše čarovnice na nebu. Morale bi se večkrat dobiti, ne samo jutri, čeprav je to naša noč, morale bi bolj zavestno širiti to čudovito žensko energijo in pozitivno razmišljanje, morale bi šolati svoje moške tako, kot znamo samo me, in vzgajati otroke, da bi lahko jutri poskrbeli za boljši svet. Predvsem pa bi morale imeti več čarobnih dni, ko postane vse ostalo nepomembno in smo končno na prvem planu samo me. Včeraj sem strmela v luno in ponovno iskala njene skrivnostne obraze. Z nosom v zraku in pogledom visoko visoko, medtem ko me je hladen zrak kar bičal po obrazu, a je bilo vseeno zelo prijetno. Kopala sem se v njeni srebrnini in uživala v družbi tihe gospe, ki mi te dni moti sen. Ko postane velika, okrogla in tako mogočna, vzame tudi moje sanje, morda zato, ker sem tako občutljiva na naravne spremembe in jih zaznam s svojimi antenami.

Noč čarovnic mi zadnje čase pomeni veliko; ne jemljem je kot neke vrste pusta, ko je treba iti ven našemljen in s črno šminko, bolj imam občutek, da se v meni porodi želja po pravih prijateljicah, pristnem smehu in ženskih skrivnostih, ki so včasih dobesedno magične. Želim si sedeti v ženski družbi, morda prav sredi gozda, s kakšno posebno glasbo in visokim ognjem, želim čarati in čarati, dokler čarovnija ne uspe, želim najti oči, ki so podobne mojim, in deliti košček dragocenega življenja. Želim vse to in še mnogo več. Ta ženska energija raste, kot bi bila lonec pod pritiskom, prav zato me zna poriniti tako visoko: samo stegnem roko in že ukradem zvezdo z neba. V žepu jih imam kar nekaj, dragocena kolekcija srebrnih biserov, ki odprejo vrata v neznano. Kako lepo je biti ženska, čarovnica, prijateljica. In imeti vse to samo za nas, čeprav le za en dan. Pa vendar verjemite, to je šele naš začetek.

Drage čarovnice, dobimo se jutri tik ob luni in takrat se bo dogajalo. Uživajte, ker bo to naš dan, predvsem pa naša noč.