Ali veste, kaj vas v resnici osrečuje?

Jaz vem. Sreča ni samoumevna, ugotoviti, katere stvari nas v resnici naredijo srečne, pa je prava umetnost. Za globoko brskanje po duši ni veliko časa, marsikdaj ni niti volje, da bi se poglabljali v ocean misli in občutkov ter ugotovili, kaj nas v resnici osrečuje. Tovrstni občutki so odvisni od našega karakterja, DNK-ja, pa tudi od vzgoje, trenutnega stanja in življenjskega sloga. Kot ženska, ki 100 % živi svoje življenje, lahko samo rečem, da prevečkrat drvim skozi dan in se ne zavedam, kaj vse me obkroža. Seveda zaznam ljudi, sodelavce, dobro jutranjo kavo, a se potem počasi vse skupaj razblini, ker sem zelo osredotočena na obveznosti in vse lepe, majhne stvari drsijo mimo, ker jih ne znam ustaviti. Nekje sem prebrala, da je vsako življenje čudovito zato, ker ga sestavljajo male, brezhibne stvari, ki pa jih marsikdaj ne znamo uloviti: jutranje sonce, vonj po morju, toplota volnenega puloverja, nasmeh prijatelja, glasba v zraku … Če pa smo vedno v pričakovanju velikih podvigov, kot so nova služba, premik v večje stanovanje, drago darilo, sanjsko potovanje, potem se bo zgodilo, da bo naše življenje sestavljeno iz redkih veselih trenutkov, ker bomo znali ceniti samo velike podvige. Pač stvar perspektive.

Zdi se mi, da smo sploh ženske podvržene pritisku; od nas zahtevajo vse, na vseh področjih: otroci, služba, stanovanje, partner, organizacija svojega in tujega časa, kuhanje, skrbi za vse tiste, ki nas obkrožajo. Marsikdaj je težko odložiti vse in postaviti piko, vendar je ključnega pomena, da si vzamemo čas za stvari, ki nas globoko osrečujejo in tu in tam odmislimo vse obveznosti ter živimo življenje tako, kot se spodobi. Da bi bilo vse skupaj izvedljivo, je ključnega pomena vedeti, kaj nas naredi srečne. Ne govorim o velikih stvareh, predvsem o malih in na prvi pogled nepomembnih, ki pa so še kako pomembne. Zato sem se zadnjič lotila seznama svojih najljubših trenutkov in ko sem ga zjutraj ponovno prebrala, so me določene stvari prav presenetile, saj so zelo enostavne, a kaj ko zanje ni nikoli časa.

Všeč mi je smeh. Zelo rada se smejim, všeč mi je biti v družbi zabavnih ljudi in ne maram tarnanja, zato zavestno in podzavestno izključujem tiste, ki imajo negativen pogled na življenje. Nisem za črno in tudi ne za sivo, ker pa se zavedam, da nismo tukaj zato, da bi spremenili druge, pač spreminjam sebe. Zelo lepo je vedeti, da lahko izbiramo prijatelje, zato izbirajte prave, naj vas obkrožajo pozitivni ljudje, ki se znajo smejati. Ne, vsi tega res ne znajo.

Všeč so mi zvezde. Obožujem noči, ko je nad mano vse bleščeče in svetlo in pogrešam noči, ko sem znala ležati na odeji na travniku in z nosom v zraku opazovati zvezde. Te so še posebej čarobne poleti, ko je nebo nekoliko bolj jasno. Vendar tudi burja omogoča čisto nebo in pogled v zvezdnato kuliso, ki jemlje dih. Teh trenutkov je zelo malo, vendar jih marsikdaj prikličem v spomin in poskrbijo, da se globoko v sebi počutim srečno.

Všeč mi je dober parfum in svež lak na nohtih. Zdi se mi, da gre za male ženske radosti, ki poskrbijo za lepši dan. Sem zelo zvesta svojemu najljubšemu parfumu in se ga nikoli ne naveličam … in všeč mi je sveža barva na nohtih, takrat, ko se še močno lesketa, ker še nisem pomila posode ali počela česa, kar bi lahko poškodovalo lak. Načeloma zdrži samo dva dni in potem že potrebuje popravek, ampak me ta začetna brezhibnost vedno spravi v dobro voljo.

Všeč mi je prijaznost. Dobro prinaša dobro, zato je prijaznost odlika, ki me osrečuje in povrh vsega nič ne stane. Na splošno mislim, da smo premalo prijazni in premalo nasmejani, kot bi v sebi držali oblake, polne dežja. Marsikdaj tega res ne razumem, ampak sem se s tem nehala ukvarjati, raje se osredotočim nase in poskušam biti prijazna predvsem takrat, ko ni nobenih razlogov za prijaznost. Tako dokažem svojo moč in hkrati me stvari ne sesujejo; zanimivo, kako negativni ljudje kar bežijo takrat, ko si z njimi prijazen.

Všeč mi je tišina mojega doma. Morda zato, ker me vedno obkrožajo zvoki in glasnost, obožujem tišino svojega doma. Ko sem sama doma, rada posedam v dnevni sobi, s knjigo v naročju in nogami na fotelju. Ne delam nič posebnega, samo uživam v miru. Takrat znam zaznati vonj domačega okolja, brnenje hladilnika ali zvok pralnega stroja, ki opravlja dragoceno delo namesto mene. In takrat se tudi zavem, kako mi je lepo doma, obkrožena s stvarmi, ki ustvarjajo moje življenje in jih tako zelo cenim.

Všeč mi je kava s prijateljicami. Teh res ni veliko, ampak se zgodijo in mnogokrat se dobimo zato, da poklepetamo o spletni strani in kujemo načrte za naprej. Moje prijateljice so moja ekipa, mislim, da je to velika prednost, saj ne gre le za delo, ampak predvsem za žensko druženje. Všeč mi je, ko raziskujemo kakšen nov lokal ali se dobimo za večerjo in si imamo vedno toliko povedati! Ta ženska energija, čarobna in čarovniška, je nekaj nepopisno lepega. Vedno pravim, da obožujem biti ženska, tega ne  bi zamenjala za nič na svetu.

Všeč mi je ljubezen. Ima veliko obrazov in še več trenutkov. Ne gre le za ljubezen do moškega, ki je seveda ključnega pomena, saj v sebi nosi strast in čarobno lepoto. Gre za ljubezen do vsega, ki me obkroža: do moje punčke, staršev, prijateljic, službe, ustvarjanja za Glitter … Vse mora biti narejeno z ljubeznijo, če želimo, da dobro deluje. Ko se na koncu dneva uležem in razmišljam o stvareh, ki sem jih naredila, razmišljam tudi o ljubezni. In prav takrat, ko mi je težko zato, ker gredo stvari drugače kot bi si sama želela, pomislim, da je že prav tako. Verjamem, da obstaja večja sila, ki zna oblikovati življenjske poti in vidi dlje, kot mi sami. Tu in tam mi uspe verjeti, da ima vedno prav in je dobro, če ji zaupamo.

Vabim vas, da tudi same sestavite seznam svari, ki vas resnično, globoko uresničujejo. Morda boste ugotovile, da so v resnici dokaj enostavne, zato ni razlogov, da si jih ne bi večkrat na dan privoščile.