Brez zamer in z veliko odpuščanja

Odpuščanje je dobro za srce, in to ni rek, temveč resničnost. Znanstveno je dokazano, da k boljšemu delovanju srčno-žilnega sistema prispeva to, da ne gojimo nenehno jeze in zamer ter ohranjamo bolj popustljiv odnos do sebe in drugih. Vemo, da odpuščanje ni vedno enostavno, vendar je nujno, da stopimo na pot do sreče. Prvi korak, da to storite, je, da odgovorite na zelo preprosto vprašanje:

Ali je vredno?

Razen, če je napaka, ki jo je storila druga oseba, zelo resna, je odgovor večinoma “Ne”. Z odpuščanjem se ne počutite dobro le s fizičnega, temveč tudi z duševnega vidika, kar je temeljni korak do sreče: brez zamere in sočutja do drugega, občutite lahko »resnično dviganje teže« iz svoje duše. To je tisti ključni moment, ko preprosto odložiš nahrbtnik, poln kamnov, in se odločiš, da ga več ne boš vlekel s seboj. Drugi ga niti ne opazijo in ti ga ne potrebuješ.

Čeprav je res, da se vsak dan naučimo nekaj novega o sebi, velja tudi dejstvo, da nas nihče ne pozna bolje od nas samih. Ko se torej znajdete pred »razpotjem« in ste prisiljeni izbirati, morate pretehtati različne možnosti, a nikoli zanemariti svojih instinktov. Sploh ženske smo zelo intuitivne in včasih je tako, da odgovor že zdavnaj leži v nas, me pa se ženemo po nasvetih in na dolgo in široko z drugimi debatiramo kaj in kako. Škoda energije. Prepustiti se in slediti svoji instinktivni strani, ne le racionalni, sta dve nepogrešljivi dejanji, da dosežete srečo in se ne počutite vedno ujete v vzorec, ki niti ni vaš. V nobenem primeru ne obžalujte svojih odločitev.

Sledite 3 C-jem življenja: Choices, Chances, Changes – izbire, možnosti, spremembe. Odločitev je prvi korak za novo priložnost, sicer se vaše življenje ne bo nikoli spremenilo: saj veste, nihče ne mara zastojev.

Ko ste v iskanju nasvetov, ne pozabite, da obstajajo ljudje, ki jih morda poznamo že celo življenje, a negativno vplivajo na naše razpoloženje. Rešitev je samo ena: ne bojte se jih odriniti. In prosim, nikar jih ne sprašujte za nasvete.

Ne pozabite: sreča in negativnost nista prijateljici. Naša dostopnost mora biti rezervirana za tiste, ki nas znajo ceniti, in ne za tiste, ki nam po drugi strani s svojo neobčutljivostjo škodujejo. Spustiti vse in izbrati sebe je najboljši korak, ki ga lahko naredimo. Gojenje zamere ne reši težav, nasprotno, zaradi nje smo nesrečne in trpimo. Občutek užaljenosti je za našo psiho kot zaščita, da pobegnemo pred bolečino, ki nam jo je povzročila določena gesta ali vedenje. Ko smo prizadete in razočarane, nezavedno spremenimo žalost v zamero, da bi se počutile močnejše. Za odpravo zamere ni možno vedno odpuščati, saj obstajajo resne situacije, v katerih tega ni niti mogoče niti priporočljivo storiti. Vseeno pa bi se morale poskušati posloviti od negativnega občutka, da bi bile pomirjene same s seboj.

Vedno si zapomnite, da to, kar čutimo, ni odvisno od zunanje situacije, temveč od načina, kako vsaka od nas obvladuje čustva. Nikoli ne dovolite, da bi negativni dogodki, ki se tako ali drugače zgodijo, vplivali na vaše notranje počutje. To je odvisno samo od nas: zavedajmo se tega prav vsak dan!