Georges Hobeika je v Parizu predstavil kolekcijo visoke mode, ki je prefinjeno elegantna ali kakor bi rekli Francozi: “bon chic bon genre”. Ob pogledu na kreacije nas prevzame občutek, da smo se znašli v filmskem studiu na snemanju zgodbe o življenju katere od princes, denimo monaške princese Grace. Čarobne večerne toalete so v pastelnih odtenkih: sinji, marelični, pudrasto in lososovo rožnati ter akvamarin zeleni. Bile bi čisto po okusu Lady Diane, nedvomno pa so všeč tudi princesi Ranii iz Jordanije. Životci so mojstrsko oblikovani, krila široka, ogrinjala razkošno izvezena; vse je po meri žensk, ki imajo rade brezčasno eleganco.




Brezčasne so tudi same kreacije, vse so v znamenju pravljične ženstvenosti in šarma, ki osvojita srce in oko. Vrhunska ročna izdelava zaznamuje kolekcijo, ki pooseblja Hobeikov stilski koncept: na brvi so se zvrstile mojstrovine iz svilenega organdija, šifona, svilenega krepa in tila. Hobeika se je rodil leta 1962 v številčni družini v Libanonu: mati je bila šivilja in je imela svoj butik. Izmed osmih bratov je Georges pokazal največ smisla za modo, ki je bila njegov konjiček skozi celotno otroštvo. Študiral je gradbeništvo in oblikovanje. Zaradi državljanske vojne je prebegnil iz države, da bi lahko družini zagotovil boljšo prihodnost. V Parizu je delal za različne modne hiše, med drugim tudi za Chanel.




Svoj prvi modni atelje je odprl v Bejrutu leta 1995. Pomembno prelomnico predstavlja leto 2001, ko je imel prvo modno revijo v Parizu, ki je pomenila začetek sanjske kariere. Leta 2010 je v francoski prestolnici odprl prvi showroom. Med njegovimi strankami posebej izstopajo kraljevske družine iz Saudove Arabije, Katarja in Kuvajta, seveda pa ima stranke tudi v Aziji, ZDA in Evropi. Njegove zveste privrženke so igralke Diane Kruger, Eva Longoria in Emily Blunt. Hobeikov ikonični stil je končno našel svoje mesto v visoki pariški modi. Moda je povezana z ustvarjalno nadarjenostjo, ki pa se mora ukloniti zakonitostim trga, da bi zadovoljila svojevrstne okuse zahtevne klientele. Kar pa ne velja za visoko modo oziroma Haute Couture.




Kaj sploh je visoka moda? Čarovnija, pravljica, utelešene želje, popolnost. Visoka moda pomeni ustvarjalno svobodo, možnost izražanja brez omejitev. Kreacije nimajo cenovnih limitov in oblikovalcu dajejo možnost, da sprosti ustvarjalni zanos. Pariz je bil štiri dni prizorišče take čarobnosti. Visoka moda pomeni brezhibnost stila in izdelave. Tudi mi, navadni smrtniki, se lahko za nekaj trenutkov iztrgamo iz vsakdanje rutine in pozabimo na težave, ki nas pogosto hromijo, ter občudujemo dovršenost visoke mode, kajti to si lahko privoščimo zastonj. V visoki modi gre bolj za prikaz ekskluzivnosti kakor za napoved modnih smernic. Ohranja občutek prestiža in razkošja, je prikaz mojstrstva v službi elegance za redke izbranke. Ali kaj od tega preide v pret-a-porter pa modne hiše že tako dokazujejo.





Vsekakor ima visoka moda svoj trg, in to niso bogate stare gospe, ampak že njihove vnukinje, celo novodobne carične in bogate dedinje po vsem svetu. Karavana gre torej naprej, mediji bodo imeli za modrovanje še eno temo več, za modne hiše pa ostaja visoka moda ne toliko vir zaslužka, ampak prej velika reklamna kampanja.