Svinčeno nebo in vzdušje, polno melanholije. November, enajsti mesec v letu, je po svoje tudi čaroben in nekoliko pravljičen, saj za seboj pusti oktober in se pripravi na srečanje z decembrom. Je tudi mesec najmočnejših padavin, ki jih je leta 1992 s singlom »November Rain« počastila tudi ameriška skupina Guns N’Roses. Poleg tega je to obdobje zodiakalnega znamenja Škorpijona, katerega referenčni kamen je ahat, ki pripada družini kremena. Tudi zaradi značilnih odtenkov minerala je referenčna barva za mesec november vijolična.
Vijolična je zadnja barva mavrice in se v svetlobnem spektru nahaja na antipodu rdeče in simbolizira sposobnost, da se identificira z naslednjim.
Ko postane zelo temno, se vijolična zdi skoraj črna in zato velja tudi za barvo žalosti in melanholije.
Pravzaprav se je vraževerni ljudje izogibajo. Na Japonskem je na primer prepovedana uporaba te barve na porokah. Navajo, največjo etnično skupino med ameriškimi staroselci, jo imajo radi za barvo sreče, november pa prinaša tudi globoko duhovno introspekcijo. Ko se znajdemo sredi viharja dogodkov in sprememb, čutimo, da nas vleče k iskanju miru in notranje jasnosti. November je za mnoge od nas najtemnejši mesec v letu: zemlja je gola, temperature drastično padajo, zbudimo se v megli, pomanjkanje sončne svetlobe prinaša s seboj slabo voljo; poleg tega je ta mesec posvečen pokojnim in skupaj s tem jubilejem se znova pojavljajo stare rane, občutek pomanjkanja in zapuščenosti.
November za svojo strogostjo skriva posebno vrsto lepote, ki jo lahko vidimo le, če vstopimo v občestvo z njo, če zapremo oči in zamenjamo vloge, spustimo maske, nekoristne misli, kot drevesa s svojim listjem. Tukaj je tudi magični Samhain, keltsko novo leto, ki zaznamuje konec jeseni in začetek zime, v tem obdobju pa se tančica, ki ločuje svet živih in mrtvih, tanjša, da oživi duhovno vez med predniki in njihovimi potomci (torej nami). Povsod po svetu najdemo tako tradicije, posvečene pokojnikom. V tem posebnem času v letu, s podrobnostjo, ki je skupna skoraj vsem, to je prižiganje ognja, bodisi kresa ali sveč, v spomin na ljubljene, ki so umrli, da vodi njihove korake k luči. Z veseljem, ljubeznijo in hvaležnostjo praznujemo spomin na tiste ljubljene, ki so šli skozi ta obstoj, spoštujemo stopinje, ki so jih pustili za seboj, in življenje, ki so nam ga dali.
Novembrsko Sonce je tisto, ki se rodi v ozvezdju Škorpijona, znamenju pod vladavino Plutona. To znamenje je najbolj skrivnostno v zodiaku, povezano z globinami zemlje, skrivnostjo, temo, introspekcijo ter temo smrti in ponovnega rojstva. Pripoveduje nam o simboličnem spustu v podzemlje, kraljestvu Had-Pluton, kraljestvu senc in nezavednega. Tam, v naši temi, v zaprašeni kleti, ki se razodeva v naših nočnih morah, kar nas straši, je energija v nemiru, ki jo težko prepoznamo in sprejmemo.
Škorpijon je arhetip preobrazbe, regeneracije, kajti čeprav se zdi, da narava zdaj umira in gnije, v resnici pod preprogo listov vre novo življenje, ki bo kmalu ponovno vzcvetelo.
Škorpijon nas torej vabi, da se naučimo lekcije, katere mojster je on: sleči se vsega, vrniti se k bistvenemu, poglobiti se vase, da ponovno odkrijemo svoje jedro, svoje bistvo, se spomnimo, kdo smo, med svetlobo in senco, med manifestno in potencialno močjo.
Da bi kar najbolje pozdravili ta mesec, se lahko zgledujemo po naravi: posekamo suhe veje, slečemo vloge in maske, ki nam ne ustrezajo, posvetimo čas svojemu notranjemu svetu s soočanjem, tudi če je neprijetno, nedokončane zadeve, slabo zaceljene rane, senčne strani. To obdobje ni namenjeno valovanju v temi brez razloga, služi pripravi terena za novo setev, a za to je treba imeti pogum, kopati globoko, razumeti temeljno vlogo smrti, praznine, ki omogoča vzklitje novega življenja.
November ima težek korak in temno razpoloženje, a to nam ne sme preprečiti, da bi ga pozdravili še tako rahločutno in prav v tem je paradoks tega obdobja: zmožnost iti globoko in hkrati hoditi po prstih, plesati strasten tango s svojo senco, vračati se k izvoru. In potem gremo naprej močnejši kot prej, v najtemnejših večerih raztresimo sveče po okenski polici, počnimo to lahkotno in hkrati resno. November nam pomaga dojeti eno najtežjih lekcij: če želimo dovoliti, da se rodi svetloba, moramo pozdraviti temo, na topel in prijazen način, ker je pod površjem polno čudovitega življenja.
2 Comments
Pozdravljeni Lorela,
vračam se s potovanja po Rimu, kjer je bilo opaziti lepo oblečene Italijanke in Italijane. Večkrat sem se spomnila na vas, ki nam zavzeto prenašate modo, tudi iz Italije, preko glitter ali prispevkov na tv. In ker je tudi vam blizu lepa moda, se sprehajam po vaših pispevkih, da “preverim in potrdim”, od kje našim sosedom toliko domiselnih idej za obleči?!
Osebno mislim, da je prav stvar kulture, podobno kot obred za kavo ali “aperitivo”. Tudi jaz sem zdaj v Italiji in res vsakič znova občudujem smisel za stil, ljubezen do lepega in modo…to imajo v krvi in se prenaša iz generacije v generacijo. Morda, če poenostavim, lahko rečem, da jim ni nikoli žal denarja za obleke, kar pa ni povezano z znamkami, daleč od tega, saj danes lepo obleko najdeš tudi po dostopni ceni. Gre prav za občutek za stil in lepoto.
Maham … Rim je vedno čaroben …