Nikar ne mislite, da je nad vami oblak, poln dežja, ki vam kar sledi. In niti ne mislite, da gre za zaroto vesolja ali za to, da ste rojeni pod nesrečno zvezdo. Vem, včasih se stvari tako noro kopičijo, da ti ni nič jasno, in zanimivo je, kako vsi doživljamo zelo podobne izkušnje. Vedite, da bodo minile in da niste sami. Če se sprašujete, ali boste preživeli, je odgovor da, seveda boste. In naj vas potolažim s tem, da imate ključ, ki vas bo rešil. Ker ste zdaj ujetniki bolečine, razočaranja in morda celo maščevanja, a to kletko ste si zgradili popolnoma sami.
Nekaj lahko postorite prav tako in vem, da bo bolje.
Vzemite si čas
Stvari znajo trajati in največ trajajo takrat, ko so pač boleče. Res je, pri nekaterih kaže, da jih prebrodijo v enem mesecu, a v resnici ni tako. Vsaka izgubljena bitka, sploh čustvena, zahteva žalovanje. In to obdobje traja nekaj časa, mora biti pristno, je obdobje stiske, trpljenja in rasti, je pa ključno potrebno zato, da se premaknemo. Verjemite, da ima vsak svoje stiske. Imam jih tako jaz kot vi, naši starši, otroci, bratje in sestre. Vsak gre skozi gozd, ki je poln pošasti, a tam so zato, ker jih znamo premagati, čeprav tega še ne vemo.
Ne mučite se s stvarmi, ki se še niso zgodile
V želji, da smo skozi projicirani v prihodnost, preveč razmišljamo o slabem scenariju. Vedite, da se slabi scenariji načeloma ne zgodijo, če pa skozi razmišljamo o njih dosežemo le en rezultat: da nas na koncu tudi ujamejo. Torej ali se je smiselno obremenjevati s stvarmi, ki bi se morda lahko zgodile? Morda se je pametneje ukvarjati s tem, kar dejansko obstaja v tem trenutku. In tu in tam le štejte do sto zato, da se osredotočite le na eno: preprosto štetje. In se tako umirite.
Ne bodite ujete v strahu
Strah je v resnici zelo dober zato, ker zahteva spremembo. Nekako je tako, kot bi nam organizem govoril, da tako ne gre in je nujno potrebno storiti korak. Hkrati nas strah ustavi, ker je kot primež, ki te ne spusti in največja tragedija je, da se nanj ne navadiš. Strah od tebe črpa energijo, po drugi strani pa smo prav mi tisti, ki mu to dovolimo. Kako ga torej ustavimo? Ne pozabite, da lahko možgani postorijo marsikaj, tudi v dobrem smislu. Poskusite razmišljati o situaciji, ki je bila za vas zelo prijetna in ni vezana na druge ljudi. Denimo na dopust in plavanje v morju, na ogenj v koči, na branje knjige v sveže postlani postelji. Poskusite odriniti stran slabe misli in ostati pri dobrih. To je zelo dober način, kako umiriti strah. In ga utišati.
Vsaka izkušnja je zelo individualna
Težko je biti pameten in najti pravila za vse. Kar je zame denimo boleče, bi bilo morda za vas skoraj normalno in obratno. Kar želim povedati, je, da ima vsak svoje meje, zato vam bodo prijateljice prav gotovo lahko svetovale, a na koncu gre samo za vašo osebno izkušnjo. Kdaj in kako se boste premaknili iz določene cone, je stvar osebne odločitve. Odgovor bi bil lahko: ko boste pripravljeni. In to je morda edini pravilni odgovor takrat, ko se ne počutite najbolje.
In nikar ne pozabite, da ne more deževati za vekomaj.
2 Comments
Čas je že, da preneha deževati. Moj dežnik je že čisto moker. Samo droben žarek skozi oblake bo poslal upanje, da se dežnik posuši. Notranji veter bo razpihal oblake in posijalo bo sonce.
Notranja energija nas bo popeljala k soncu.
Ostanimo pozitivne, čim manj mokrih dežnikov.
Hvala Simona. Mokrih dežnikov je veliko, vsi smo na gugalnici življenja. V bistvu je kar dobro, da prej ali slej vse mine. Objem xoxo