Če obstaja nakit, ki ima dušo in zgodbo, je to nakit Urške Habjan. Urni mehanizmi so že zdavnaj navdušili njene številčne stranke, deloma tudi zato, ker na vse nas čas deluje čarobno. Simpatična in delovna Urška je tudi tokrat povedala veliko o novi kolekciji.
Kaj te pri ustvarjanju svojega zelo posebnega nakita najbolj navdušuje?
Ko sem začela, sem se najprej iskala. Omenila bi prijateljico Stanko, ki me je naučila osnov izdelave nakita, na primer zvijanja žic. Začetek je bil precej skromnejši, skozi leta in izkušnje pa sem postala tudi sama drugačna in zato se je spremenil tudi moj način oblikovanja. Menim, da se vsaka izkušnja, dobra ali slaba, zgodi z razlogom ob točno določenem času in najbolj pomembno je, da ob tej izkušnji zrasteš in se spremeniš. Če delaš nekaj z dušo in srcem, potem se to tudi odraža na tvojem delu. Takrat sem šla skozi preizkušnjo, ki je zaznamovala moje življenje in takrat se je posledično spremenilo tudi moje dojemanje sveta. Začela sem se vračati nazaj, da sem našla sebe ZDAJ. Od tu ta ‘vintage’ stil, kjer uporabljam stvari iz prejšnjih stoletij, ker verjamem, da bi prav vsi morali iskati svoje korenine in iz njih črpati moč za prihodnost.
Navdušujejo me predvsem stranke same in njihove ideje. Moj stranke so zelo posebne in zelo jih imam rada, veliko njih je postalo mojih prijateljic, s katerimi se nasmejim, in z veseljem poslušam njihove ideje in jim pustim, da svoj kos soustvarijo z menoj, kajti ni lepše inspiracije kot stranka sama. Moje stranke si navadno upajo biti malo drugačne in stopiti iz sivega povprečja, so izredno zveste in neskončno sem jim hvaležna za njihovo občudovanje mojega nakita.
Navdušujejo me tudi vedno nove in nove ideje in uporaba novih materialov. V bistvu sem čisto povprečna ženska, obsedena z urnimi mehanizmi, z dovolj domišljije, da jih prepletem v svoj nakit. Sem zelo težko nedejavna in statična in zelo sem radovedna. Ljubim vse, kar je povezano s časom, hkrati pa sem rahlo vihrava, pozitivna, večno nasmejana in malo nora. Rada oblikujem kaj nenavadnega, zanimivega in rahlo zapletenega, ker mi to predstavlja izziv. Med ustvarjanjem v mojih ušesih doni glasba skupin Within Temtation in Nightwish. Velikokrat pa me navdušuje kar urni mehanizem sam po sebi.
Kako težko je najti stare urne mehanizme za svoje kose?
To so stari urni mehanizmi, ki se jih pri nas ne splača kupovati na bolšjaku, ker so predragi. Po drugi strani pa ima to neki čar, saj ko grem na počitnice, v starinarnicah najdem urne mehanizme in se hkrati dve, tri ure pogajam za ceno. Ti urni mehanizmi imajo za sabo celo zgodbo. Zdi se mi, da imajo tudi stranke strašno rade, če jim poveš, od kod urni mehanizem izhaja, kje si ga našel, saj potem tudi njim predstavlja nekaj posebnega.V lanskem letu sem imela tudi srečo, da se je v Ljubljani zaprla stara urarna in z zdaj že bivšim urarjem sva sklenila dogovor, on meni ure jaz njemu nakit po naročilu.
Veliko strank pride k meni z urami, ki so jih dobile od svojih prednikov, da jih vgradim v nakit in ga potem imajo za trajni spomin. Takih starin se najbolj bojim, ker nikoli ne vem, kako se bodo, ko jih začnem razstavljati, obnašale. Bojim se tudi, da se mi kaj ne ponesreči s starino, ki stranki veliko pomeni. S tem je delo le malo drugačno, ker se mi roke bolj tresejo.
Kakšna bo kolekcija, ki jo v tem trenutku pripravljaš?
Kolekcija je končana. Imenuje se “Steam Lab” in kot že ime pove, predstavlja neke vrste nori laboratorij, v katerem dela še bolj nori znanstvenik. Od te ideje sem črpala naprej. Hotela sem narediti verižico, ki bi predstavljala laboratorij, stare potapljaške čelade in hkrati seveda, da bi se vse to prepletalo z urnimi mehanizmi. Kolekcija je sicer že na ogled, vendar pa se bo prvič predstavila konec novembra na Dunaju, kjer se bom kot razstavljavka udeležila tridnevnega modnega dogodka.
Na katere kose si najbolj ponosna?
Trenutno so to definitivno kosi nove kolekcije, predvsem verižice, ki imajo tako imenovane potapljaške čelade, ki so mi skoraj tako všeč kot moji Time out srčki, ki sem jih naredila leta 2010 in so vseskozi stalnica mojih kolekcij. Imajo posebno zgodbo, saj predstavljajo moji prvi kos nakita, v katerem sem uporabila urne mehanizme.
Kako lahko ženska najbolje kombinira tvoje ogrlice?
Pri kombinaciji je odvisno predvsem, za kakšen kos nakita se odločimo. Recimo že z letošnjo jesenjo so se začeli uveljavljati modni trendi nakita, ki presenečajo s svojo ekstravagantnostjo, velikostjo in izvirnostjo – od perl do resic, urnih mehanizmov in vsemogočega krasi velike kose. Taki kosi v bistvu v neki točki postanejo celo IT kos samih oblek in niso več samo modni dodatki. Ogromne kose mojega nakita, ki so ekstravagantni in vpadljivi, je najlažje kombinirati s preprostimi umirjenimi barvami oblačil, saj že sami po sebi opozarjajo na dogajanje okoli njih. Manjši kosi, recimo Time out srčki, pa so zasnovani tako, da se jih lahko kombinira z večernim ali dnevnim stajlingom, saj se srce lepo poda tako na večerno obleko kot tudi na srajco in jeans.
Kateri so oblikovalci svetovnega kova, ki te najbolj navdušujejo?
Oblikovalci svetovnega kova, ki so meni všeč, so morda slovenski javnosti dokaj neznani, saj gre za oblikovalce nakita, ki se, tako kot sama, ukvarjajo s časom. Zadnje čase sem nadvse navdušena nad japonskim oblikovalcem nakita, ki predvsem izdeluje zapestnice, ki služijo kot ure, Kojijem Shinoharom, in prav tako kanadskim oblikovalcem Danielom Proulxom, ki oblikuje fenomenalne prstane. Kar se tiče modnih znamk, pa nekako še vedno prisegam na High by Claire Campbell in Marithé. Vsaka nova kolekcija me znova navduši.
Redno obiskuješ tudi mednarodne sejme; v primerjavi s Slovenijo, kje je največja razlika?
V prvi vrsti moram poudariti, da se tudi slovenski sejmi zelo zelo približujejo tujim, kar se tiče organizatorjev, njihove ponudbe, v kvaliteti organiziranosti sejmov pa zadnje čase kar hodijo z roko v roki. Največja razlika je žal v velikosti tržišča, na kar pa nihče v Sloveniji ne more vplivati. Zadnje čase tudi opažam, da se v Slovencih prebuja zavest in dojemanje ročnega dela. Če sem še pred časom slišala: “O, tako je drago?”, tega zadnje čase slišim veliko manj. Zdi se, da smo se tudi mi pričeli zavedati, tako kot ljudje v tujini, da ročno izdelan nakit ni delan industrijsko in je unikaten, da plačaš že samo idejo in hkrati tudi ročno delo oblikovalca in njegov čas, ki ga je nekdo posvetil, da ga je izdelal. Hvaležna sem za to. Sama v času pred novim letom vedno izbiram izvirna unikatna darila naših oblikovalcev in s tem tudi sama doprinesem delček podpore slovenskim oblikovalcem.
