Čuječnost je veščina, ki se je lahko naučimo

Lahko rečemo, da je čuječnost način zavedanja svojega doživljanja. Čuječnost je beseda, ki pomeni biti buden, prisoten v trenutnem početju ali nepočetju. Najbrž je povezana tudi s tem, da ostanemo tukaj in zdaj ter da ne presojamo, ali je nekaj dobro ali slabo, pravilno ali napačno. Gre le za to, da opazujemo. In smo seveda pozorni na vse čute. Tako postane čuječnost način življenja in tudi novo življenje, ki bo polno radosti. Danes z vami delim prav zanimiv intervju, ki sem ga opravila z dr. Sabino Prah,  univ. dipl. psihologinjo, kognitivno-vedenjsko terapevtko in učiteljico čuječnosti. Poleg vseh teh nazivov naj dodam, kar je najbolj pomembno: čudovito žensko.

Kaj pomeni beseda čuječnost in zakaj o njej toliko slišimo?

Beseda čuječnost pomeni zavestno osredotočenost na sedanji trenutek, na dogajanje okoli nas in doživljanje znotraj nas – na svoje misli, čustva, telesne občutke, vedenjske vzgibe. Bolj kot to, na kaj usmerjamo svojo pozornost, je ključna naša naravnanost ob tem – da to počnemo odprto, radovedno, sprejemajoče, brez vrednotenja oziroma ocenjevanja. V naši naravi je namreč težnja, da želimo ujeti in zadržati prijetne izkušnje, od neprijetnih pa se želimo odmakniti, se jim izogniti, jih morda celo potlačiti, kar lahko neprijetno doživljanje še ojača. Čuječnost nas uči, da prav vsako izkušnjo, tako prijetno kot neprijetno, pogledamo odprto in sprejemajoče, v smislu, to je le trenutna izkušnja, ki bo minila. In že ta odnos lahko marsikdaj doživljanje omehča, razrahlja, ga naredi manj intenzivnega, da lažje in hitreje odide naprej.

Čeprav ima čuječnost korenine v starodavni budistični filozofiji, je zadnja desetletja zelo popularna tudi na zahodu. V proces spreminjanja in izboljševanja je vnesla pomemben vmesni moment ozaveščanja in sprejemanja trenutnega stanja, kajti šele ko ozavestimo, kje in kako smo, ter to sprejmemo kot trenutno izkušnjo, lahko lažje zavestno nekaj v zvezi z njo tudi naredimo, jo spremenimo, če se tako odločimo.

Koliko je čuječni način življenja ključen v teh sodobnih časih?

Sodobni način življenja je izredno hiter in naravnan k produktivnosti, kar lahko vodi v utrujenost, preobremenjenost, izgorevanje, morda težave s spanjem, telesne bolečine, anksioznost, depresivnost ali druga neugodna stanja. Znanstvene raziskave kažejo, da je čuječnost pri obvladovanju teh izzivov ali stisk lahko izredno učinkovita, saj nas vabi, da se ustavimo, umirimo, ozavestimo trenutno izkušnjo, nanjo morda pogledamo z bolj realnega ali spodbudnega zornega kota in tako lažje poskrbimo za to, da se boljše počutimo ali bolj konstruktivno odzovemo.

Ali lahko čuječnost razvijemo? Če je torej nimamo, ali se nam tako vsaj zdi, jo lahko “pridobimo”?

Absolutno. Čuječnost je veščina, ki se je lahko naučimo oziroma jo obudimo. Ena izmed značilnosti čuječnosti je tudi t. i. začetniški um, ko na trenutno izkušnjo gledamo, kot bi jo opazovali prvič v življenju – neobremenjeno, radovedno in odprto. Kot otroci smo vsi svet doživljali na tak način, kasneje pa je naš pogled pričenjalo zastirati vse več plasti miselnih izkrivljanj, ki nam pogosto ne koristijo. Bolj ko treniramo čuječno naravnanost opazovanja trenutne izkušnje, lažje nam gre. Tako kot v fitnesu treniramo mišice, lahko z raznimi tehnikami in vajami treniramo to spretnost.

V stanju neprisotnosti se ne zavedamo lastnih reakcij; lahko rečemo, da je za naše ravnovesje zelo pomembno ostati tukaj in zdaj?

Je. Na tečajih čuječnosti se učimo, da smo ljudje prepogosto v stanju avtopilota. To pomeni, da pasivno sprejemamo situacije, ki se nam dogajajo, in nanje avtomatsko, glede na oblikovane vzorce, reagiramo, ne da bi kaj dosti preudarno razmišljali. Tako se lahko hitro zgodi, da rečemo ali naredimo kaj, kar kasneje obžalujemo. Čuječnost pa nas uči in vabi, da se večkrat zavestno ustavimo, ozavestimo, kaj se nam dogaja in kaj doživljamo ter se nato z večjo verjetnostjo v dani situaciji zavestno odzovemo na način, ki je morda bolj preudaren. Tako imamo lahko redkeje občutek, da smo nemočni, vse bolj pa, da imamo možnost vplivanja na svoje mišljenje, počutje in vedenje, kar povečuje občutek notranjega miru in blagostanja.

Lahko morda tudi doma, sami, naredimo kakšno vajo, da bomo bolj čuječni?

Lahko. Praktično katerokoli dejavnost lahko izvedemo bolj čuječno, kar pomeni, da jo sprva izvajamo bolj počasi, predvsem pa bolj zavestno, prisotno z našimi mislimi. Na tak način si lahko zjutraj zavestno umijemo zobe, se počešemo ali naličimo, se oblečemo, čuječno pojemo obrok ali spijemo kavo ali čaj, se sprehajamo. Lahko si vzamemo pet minut in ne počnemo ničesar, le opazujemo svoje dihanje – opazimo vsak svoj vdih in izdih. Lahko se usmerimo na svoja čutila in naštejemo nekaj reči, ki jih v danem trenutku okoli sebe vidimo, slišimo, vonjamo, okušamo, čutimo na koži. Lahko se zavestno fokusiramo na tisto, kar imamo ali kar je dobro v našem življenju in ob tem doživljamo hvaležnost. S takšnimi na videz preprostimi vajami urimo spretnost zavestnega osredotočanja na trenutno izkušnjo.