Verjetno je tudi pri vas tako, da se te dni pletete okoli božičnega drevesa, kot gozdne vile. Lučke, sveče, barvite bunke in božično vzdušje tudi meni ukradejo srce in sploh ne smem pomisliti, da bom kmalu drevesce tako ali drugače pospravila. Ampak da, ko se stvari zaključijo, se le zato, ker potem prihajajo nove, še lepše, še bolj zanimive in bleščeče, predvsem pa še bolj prave za nas. In december je čas zaključkov, ko si drznemo prositi vesolje za kakšno še ne izpolnjeno željo in se morda potem tudi sprašujemo, ali nas je vesolje slišalo. Izkušnje so mi vedno dokazale, da povsod obstajajo skrita ušesa, ki dobesedno vibrirajo na frekvence naših besed in da, ljube moje, vedno smo slišane. Če se slučajno ne zgodi, je morda le zato, ker obstaja nekaj še boljšega, zato ciljajmo visoko.



Skupaj s Sofio sva spekli ogromno piškotov, sušili pomaranče za dekoracijo nabirali veje v gozdu. Letos so bili vsi omenjeni obredi toliko močnejši zato, ker nas je ta čuden čas, kljub vsemu, zelo povezal. Tudi sama sem ugotovila, da mi doma prav nič ne manjka, imela pa sem tudi srečo, da sem znala pustiti vse slabe stvari na zadnjem ovinku pred hišo, da prav nobena ni prišla do mene, še najmanj do moje zavesti. Včasih je potrebno prav to: da zapremo vrata stvarem in ljudem, ki nimajo prav veliko skupnega z našim življenjem. Užitki doma so lahko zelo nepričakovani, veliki in brezhibni, če znamo ujeti iskrice, ki so vedno okoli nas, a marsikdaj zaradi življenja, ki ga živimo, postanemo slepe. Ne želim si tega za svojo Sofio in prepričana sem, da si vse želimo boljše ne le za otroke, temveč tudi zase.



December je tudi čas za skupne trenutke in besede, ki se znajo zelo lepo razvijati v zraku. Postanejo oblački in objemi, ki nas počasi a vztrajno spremljajo proti koncu leta. Čarobna jutra imajo res neverjetno svetlobo, četudi je tu in tam megla, je tako, da najdem hitro pot do svojega srca in zdaj vem, da ga moram vedno poslušati, brez izjeme, saj nam je bila ženska intuicija dana, zato je kar prav, če ji sledimo. Ko nežno objamem Sofio, mi je jasno, kako smo pravzaprav povezane vse: vse del istega kroga, vse s svojimi zgodbami in izkušnjami, ki nas naredijo edinstvene. Kot piše na najini pižami, december je sezona veselja (mimogrede naj povem, da imajo pri Almi Ras akcijo Happy Days in 30 % popusta od 20. decembra do konca leta!) in zdi se mi še kako pravično, ča uživamo v tem času, sploh ob zaključku leta, ki ni bilo najbolj enostavno. Ampak, drage moje, vem, da se ponavljam, a me res zmoremo vse.


Veste, kaj si želim za vse nas? Da bi znale ujeti čim več lepih trenutkov, da bi uživale v svečah in pižami preprosto zato, ker je lepo, da bi kot ženske z neverjetno energijo in elanom vedno držale skupaj, da bi bile manj obremenjene z družbo in bolj osredotočene na svojo moč. Ker potem stvari kar stečejo, se zgodijo, presenetijo in nas spremenijo. In kdaj, ljube moje, če ne zdaj? Mar ni zdaj, danes, takoj idealen čas hvaležnost, podporo, zase? In hvala moji ljubi princesi za te slike, za čas, objeme in prijaznost, zato, ker me vsak dan znova naredi boljšo.
2 Comments
Lušni sta! 🙂
Lepe praznike vama in vama ljubim!
Pozdrav na Primorsko!
Hvala draga Helena, mahava nazaj ❤️