Konec koncev nas res nič ne stane in prav gotovo drži, da lahko beseda spremeni razpoloženje. Pa ne le to. Spremeni nas in tudi tistega, komur je namenjena, spremeni celo obliko vode, kar dokazuje, da ima vsaka beseda svojo frekvenco in zato je res pomembno, da pozorno izberemo. Če vam je lažje, lahko napišete seznam lepih besed in ga imate nekje pri sebi, v denarnici ali kuhinji, na ogledalu v kopalnici ali spalnici. Skratka: zelo majhen trik za prijetnejše odnose, predvsem s sabo in nato še z drugimi.
In kateri je ta magični seznam?
- Hvala vam.
- Ni za kaj.
- Prosim.
- Zdravo! Živijo! Ciao!
- Želim ti lep dan.
- Ljubim te! Rada te imam.
- Kako si?
- Ti lahko pomagam?
- Oprosti.
- Lahko noč.
Osebno menim, da so nam vse te besede dobro znane, a jih uporabljamo premalo. Po eni strani se nam ne ljubi, po drugi imamo preveč polno življenje, da bi mimoidoče kar pozdravljali, da bi spraševali “Kako si?” in pričakovali tudi drugačen odgovor, kot je denimo “Dobro, hvala”, da bi komu pomagali, četudi ne znamo in smo v naglici, da bi rekli stokrat oprosti, četudi morda imamo malo prav … Skratka, časi so se spremenili in tudi mi smo danes drugačni. S tem je odšla pristnost in občutek za sočloveka; živimo v svetu, ki je v resnici čudovit in poln barv, a sami poskrbimo, da je kar se da hladen in s površnimi emocijami. In seveda pozabimo, da smo vsi eno, vsi povezani v neskončnost vesolja.
Ali ste vedele, da strokovnjaki pravijo, da je skrivnost srečne poroke v besedi hvala? Torej to, da se partnerju zahvaljujemo in da stvari niso samoumevne, pa ne le ljubezen, tudi dnevna pomoč, denimo to, da on pomiva posodo in ti držiš sesalec, ko vrta luknjo v steno. Gre za sinergijo, ki jo moramo videti, začutiti in ceniti. Kaj pa enostaven pozdrav sosedu? Včasih je že to znanstvena fantastika, morda pa moramo samo vztrajati, četudi naletimo na “mutasto” osebo, ker, saj veste, kako je s tem, prej ali slej se bo zgodilo … Navaditi se moramo tudi zaželeti lep dan ljudem, ki jih srečujemo po poti, od branjevke do poštarja, od računovodkinje do čistilke v bloku. Ker si vsak to zapomni, me pa bomo srečnejše že samo zaradi občutka, da smo izrekle nekaj lepega in prijaznega.
Prijaznost torej. Zame je to vrlina, ki je vedno na samem vrhu. Ko nekoga vprašaš, ali mu lahko pomagaš, pomeni, da si pripravljen prevzeti del njegovega bremena. V teh časih opažam, da ljudje tega niti ne razumemo, a zgolj zato, ker smo se navadili delati vse sami, kot bi bili sami na svetu. Pa nismo.
