Dnevnik iz Milana

Iskreno ne vem, kako naj se lotim tega rednega dnevnika iz Milana, NE da bi se dotaknila Coronavirusa. In verjamem, da ste že site slabih novic in najbrž veste, da jih tudi sama ne maram, a tokrat je praktično neizbežno. Teden mode je potekal v znamenju sonca in čudovitega vremena, a bolj ko se je bližala nedelja in konec vsega, bolj smo postajali nestrpni in željni, da bi šli hitro domov. Sprehajanje po čudovitem mestu, ki je nabito z zgodovino in lepimi lokali, ni ravno prijetno, ko ugotoviš, da se sprehaja le še modna populacija, ostali pa so redki in nosijo maske ter gumijaste rokavice. In ne zaradi pusta. Zato imam letos prav mešane občutke, ki so zelo barviti in pozitivni, kar zadeva modo, ostalo pa je nekoliko zavito v meglo. In srčno upam, da bo hitro mimo.

Kolekcije za zimo 2021 ohranjajo željo po barvah in izredno lepih volumnih. Pletenine ostajajo ključni element mrzle sezone, tako kot hlače, ki so skoraj nadomestile obleke ali krila. Umetno krzno je super barvito, usnje odigra zelo pomembno vlogo in plaščev bo na pretek. Oblikovalci pravijo, da naj bi plašči in jakne nadomestili športne bunde, saj so vrhnji kosi vedno zelo pomembni za dober stil. Tukaj so tudi resice in rože, v resnici trend, ki smo mu že sledili in se je kar dobro prijel. Vse je prežeto z dobrim okusom in smislom za stil, tu in tam pa opažam prepletanje ženskega in moškega, kar je nedvomno odraz co-ed trenda; to pomeni, da se oblikovalec odloči za kolekcijo, ki spoji ženske in moške modele. V sodobnem času to pomeni, da ženske obleke niso nujno le za ženske in obratno. Svoboda mode in posameznika.

Ta “moški” navdih je viden tudi na področju lepote; denimo lasje so mnogokrat speti v zelo navaden konjski rep, na glavi je veliko gela, vse izgleda polizano in čisto tako, kot bi bila ženska sodobna interpretacija gangsterja. Po drugi strani pa nam lepotni trendi za prihodnjo zimo sugerirajo preprostost in čiste linije, naraven make-up, ki pa ima vedno nekaj poudarjenega (ali gre za oči ali za ustnice). Nekateri so se presenetljivo poigrali z bronzerji in korektorji za contouring, ki je tako nadomestil rdečilo za lica. In v vsej tej modno-lepotni zgodbi sem ugotovila, da sem izgubila kar nekaj dobrih znamk.

Luisa Beccaria ima čudovito prezentacijo, ki je spominjala na preteklost, z ženskami, ki so sedele v rastlinjaku, a žal ni bilo revije. To je za nas velika izguba, saj pove vse o tem, v kakšnem finančnem stanju je ta priljubljena modna hiša. Tudi Blumarine, ki je od vedno sinonim za romantiko, ni bilo. Oblikovalka Anna Molinari je prodala znamko in tako tudi del življenja; nočem niti pomisliti, kako se zdaj počuti. A dejstvo je, da gre za znamke, ki so včasih fakturirale 100 milijonov na leto, danes pa težko pridejo do 10. Podobno velja za Les Cpains in Aigner; slednjega sploh ni bilo, čeprav so mi z oddelka za informiranje sporočili, da “se vidimo septembra”. Tudi Stella Jean, ki je obetala ogromno, je kar izginila in sprašujem se, kako se bo ta zgodba nadaljevala.

Italijanska zbornica za modo pravi, da je vse na svojem mestu in je koledar z revijami super poln. To seveda drži, so pa v njem imena, ki jih resnici na ljubo ne poznam in glede na to, da se z modo ukvarjam 24 ur na dan ter se mi nekako zdi, da jo vsaj malo poznam, je zadeva zame zaskrbljujoča. A po drugi strani me je moda skozi čas naučila nekaj zelo pomembnega: nikoli se ne ustavi, nikoli ne misli, da to je zdaj to, ker se motiš. Vse se spreminja, vse pride in gre. V času svetlobne hitrosti odnosov, hrane, mode, življenja je pač tako, da smo stvari obrnili na glavo. Nimam izbire, sveta ne morem gledati z glavo navzdol, ker me bo začela boleti. Bolje je, da se kar navadim.