Pozimi se življenje v naravi umakne in skrije v globine zemlje, v podzemlje, na njeno nevidno stran in prav tja bi se morali zateči tudi mi, da ponovno odkrijemo in povežemo vse svoje dele, nahranimo svoje telo in se regeneriramo v pričakovanju pomladi, čudovitega letnega časa. To je vabilo, ki nam ga s svojo nepremičnostjo poda mati zemlja, naša največja učiteljica: ustavite se! To je najboljši čas, da izstopite iz načina delovanja in vstopite v način bivanja tukaj in zdaj.
Zimski meseci nas vabijo prav k temu, da se obrnemo vase, slavimo tišino in se prepustimo: če se upiramo njeni energiji, nas lahko prevzame, če pa tečemo kot voda, bomo izplavali iz tega letnega časa popolnejši in močnejši. Ta prehod je bistvenega pomena tako za naravo kot za nas: zato je pomembno slediti njenemu ciklu in ritmu, ji dovoliti, da nas podpira in hkrati je v nas samih moč, da ustavimo nekatera čustva, značilna za to obdobje, kot sta žalost in melanholija, ki nas hitro prevzamejo in nadzorujejo. Ne smemo se bati spustiti v naš najbolj intimni del: tako kot se seme hrani in vzklije v globini in temi zemlje ter se proti koncu zime pred našimi očmi manifestira na površju, na enak način tudi mi lahko poskrbimo za svoja notranja »semena«, jih skrbno izbiramo, vsak dan negujemo z ljubeznijo in jim pustimo, da spomladi svetu pokažejo novo lepoto. Tudi naše telo doživlja ta prehod in ravno zato ga moramo čim bolje podpreti, da se sooči z naslednjim letnim časom in spremembo, ki je kot vedno neizbežna.
Prihajajo nekoliko daljši dnevi, ki nas znajo hitro vabiti, še posebej, če sije sonce, da »stopimo iz lupine«, nas projicirajo v razcvet pomladi, vseeno pa je pomembno, da še naprej dajemo predvsem prostor počitku, introspekciji in poslušanju nas samih. Zelo koristno je, če vsak dan posvetimo določen čas, pa čeprav le nekaj minut, dejavnostim, preko katerih se povežemo z našim najbolj intimnim delom: 10 minut meditacije, 15 minut pisanja dnevnika, lahko se lotimo tudi branja knjige o osebni rasti. In ob vsem tem je ključno, da kultiviramo svojo intuicijo. Dandanes se prepuščamo predvsem racionalnemu umu in logično-analitičnemu razmišljanju, še posebej v tem obdobju pa je pomembno, da urimo svoj intuitivni del in negujemo svojo nevidno plat, da ponovno združimo moško plat in žensko in s tem razširimo naše zavedanje. Mnogi na to obdobje gledajo negativno ali ga celo sovražijo in bi bili radi čim prej sredi tople pomladi.
V resnici, če se pozimi sprehodimo po gozdu in z radovednostjo opazujemo dogajanje v naravi, lahko odkrijemo čarobnost le-te in nauke, ki nam jih prinaša. Za to pa moramo biti pripravljeni odpreti svoje notranje oči in pogledati onkraj vidnega, kajti zdaj se še vse zdi mirno in celo brez življenja, a če si damo to priložnost, bomo ugotovili, da ravno iz te teme izvira prebujanje pomladi. Kot bi rekel Mali Princ: “Bistvo je očem skrito.” Danes, z zimskim solsticijem, nas mati Zemlja vrne v zelo pomemben kozmični trenutek: to je najdaljša noč v letu, zmaga tema, ki se izrazi na vrhuncu in se umakne svetlobi. To je čas, ko pustimo za seboj temo in kaos preteklega leta in se pripravimo na novo leto, polno blaginje. Čas preobrazbe in ponovnega rojstva.
Želim vam miren Yule, drage bralke, zdaj je trenutek, ko zapremo stara vrata in za seboj pustimo vse nepotrebno. Prosim, vzemite magično metlo in naredite čistko.
