Kako čaroben je začetek tedna. In kako edinstven v vsej svoji skrivnosti. Je začetek mirnega čakanja, prihod notranjega časa in teme. Je čas, ko semena prebivajo v tihi deželi. Je tema, iz katere se vse začne, tišina, iz katere bo vzniknila prva vibracija, tista začetna praznina, ki mora biti, da potem lahko pride do rojstva. Dragocen in potreben čas za vse nas, da ne bi nikoli izgubile spomin ali pozabile, kdo smo. Čas za počitek in tiho poslušanje. Da dobro odpreš oči in ušesom dovoliš, da slišijo še najbolj milo frekvenco. Prag tega prehoda, meja med življenjem in smrtjo je Samhain, ki prav danes odpira vrata med dimenzijami časa in obstoja. Varuhinja tega praga je Hekata, starodavna boginja vsega, ki v svojih rokah drži ključe življenja.
V tem obdobju se začnejo temni, hladni zimski dnevi. Na podeželju je malo dela, listje odpada z dreves in dnevi se opazno krajšajo. Naravne moči rasti in svetlobe upadajo in vstopijo v svoj dolgi zimski spanec. Na zimsko spanje se pripravljajo tudi živali. Tako kot one bi morali tudi mi upočasniti svoje aktivnosti in več časa preživeti doma. Lepo je, če se lahko zberemo okoli ognja in si pripovedujemo zgodbe. Ali samo gledamo ogenj in čutimo svojo esenco ter se poglabljamo v tem, kdo smo. Ta letni čas, v katerem navidezno vse umira in se umika vase, kot se semena umikajo v zemljo, lahko izkoristimo za vsa svoja nujna notranja potovanja, ki nas pripeljejo naravnost do podzavesti. Pozorni smo na subtilne spremembe telesa, na biopsihično prilagajanje našega organizma na kratke in mrzle zimske dni: um začne drseti iz zunanjosti v notranjost. Zdaj je čas, da se naša pozornost preusmeri z materialne na duhovno plat.
Čas je za razmislek, za notranja potovanja, da lahko odkrijemo tiste vidike sebe, ki jih je treba spremeniti, preden se lahko začne novo življenje. Tako kot starodavni inicianti se moramo spustiti v nižji svet in ponovno slediti potovanju sezonskih božanstev: sledimo notranji spirali starega leta, dokler ne dosežemo svojega notranjega središča in na tej točki se vrnemo po spirali navzven, s čimer pokažemo svoj potencial za življenje in ustvarjalnost, ki se bo pokazala v novem letu, hkrati pa bo v nas ohranila modrost, naučeno v preteklosti. Vedno pomislim, da je v vsakem izmed nas neskončna spirala vrlin, upanja, dragocenih lekcij in dobrega. Seveda te potem življenje oblikuje v človeka, takšnega ali drugačnega, a osnova ostaja nespremenjena, če jo le želimo ujeti.
Pravijo, da je z duhovi zdaj mogoče vzpostaviti stik in se z njimi posvetovati, vendar je bolje, da jih ne motimo; bodimo raje pozorne na majhna sporočila, ki nam jih pošiljajo, s tem se tudi soočamo s tistim fenomenom življenja, na katerega nimamo vpliva: smrtjo. Da bi dostojno proslavili polni krog obstoja, moramo prepoznati resničnost smrti in telesnega propadanja kot naravnega dogodka, ne pa kot nečesa, kar je treba prezreti ali skriti. Tem energijam se moramo zdaj pokloniti, a hkrati se moramo spomniti novega življenja, ki bo prišlo. Holly King nas uči, da je smrt konec, a tudi začetek. Spomnimo se naukov starih Keltov, ki se niso nikoli prepuščali žalosti! Povabimo svoje prijatelje na večerjo, se oblecimo v čarovnice in duhove, okrasimo svoje domove z bučami.
Drage moje čarovnice, vabim vas, da skupaj opustimo vse stvari preteklosti, ki jih res ne potrebujemo in hkrati pustimo umreti stvari, ki nam v življenju niso všeč. Želim vam lep Samhain in kot običajno se srečamo na metli, nekje visoko nad vsemi.
