Drage moje, imejte se rade

Srčno upam, da ste se danes že objele in da imate za sabo nekaj čudovitih dni, če pa niso bili preveč čudoviti, nič zato, kajti še bodo. Nikar ne obupajte, drage moje, vsakomur se zgodi, da izgubi kompas in se znajde sredi gozda ponoči, a saj veste, četudi ne vidite zvezd, to res ne pomeni, da jih ni. Mirno počakajte na jasnejši dan in bo vse jasno. Bliža se valentinovo, a ta članek ni namenjen prazniku ljubezni, prej bi rekla, da je namenjen ljubezni nasploh in dejstvu, da si jo zaslužimo. Ko govorim o ljubezni, ne mislim le na tisto, ki se zgodi s partnerjem, temveč na občutek svobode, sreče in samozavesti, ki ga imamo takat, ko se zavemo, da v resnici ne potrebujemo prav nikogar zato, da preprosto smo. Upam, da ne zveni preveč sebično, ker to ni moj namen, imam le željo povedati, da je popolnost nekaj, kar skrivamo v sebi in vsaka popolnost je drugačna, kot smo drugačne me.

Če za valentinovo običajno gremo kam s partnerjem, bi bilo tudi prav, da gremo kam same. Nič nudnega ni, če izbereš restavracijo, ki ti je všeč, morda vzameš knjigo ali tudi ne, uživaš v hrani in ambientu, spiješ kozarec sladkega vina in občuduješ življenje, ki te vsak dan čarobno osvaja. Super je, če lahko vse to deliš z moškim, a izredno zanimivo je tudi, če lahko to postoriš zase. Ko sebe postaviš na mesto se čarovnija kar zgodi: tudi vse ostale stvari so točno tam, kjer morejo biti. Imate kakšno skrito željo za dan ljubezni? Jaz jih imam kar nekaj in nisem v pričakovanju, da jih bom dobila, ker sem vajena razmišljati zelo samostojno: če si kaj želim, potem tudi nabavim in vsekakor ne čakam nikogar, da se spomni name. Ker se spomnim sama in mi je tako tudi všeč.

Katere so stvari, ki vam dvignejo moralo? Verjamem, da imate izdelke, knjige, pijače, jedi ali druženje, ki poskrbi, da postanete dobre volje in se počutite ljubljene. In kaj mene naredi srečno? Nedvomno tri dni prostega časa (tri zato, ker je to magična številka in sem ugotovila, da tako uspem odklopiti ter ponovno najti izgubljeno ravnovesje), pa tudi nova pižama, dišeče sveče, nekaj s perjem (vedno se odločam med sandale, haljo, supergami, jakno ali torbico, najraje pa bi imela vse), biseri, prosojen nedrček, šminka v novem, rdečem odtenku ali parfum, ki ga ne najdeš prav povsod. To je moje valentinovo, ki si ga lahko pričaram vsak dan, kot poklon sebi in pravljici, ki jo živim.

Odkar sem stopila v novo leto, sem si privoščila mnogo več kot sicer. Na prvem mestu je dnevnik hvaležnosti, ki ga pišem vsako jutro in vsak večer skupaj s hčerko. Na drugem so prosti vikendi brez telefona, za katere sem se odločila, da mi ni težko pakirati, ker ostajam osredotočena na cilj. In vse skupaj začinim s tem, da imam vajeti v rokah, pot lahko kadarkoli spremenim, nisem v kletki, sem tako zelo svobodna, da še sebe težko ujamem. In na koncu dneva si rečem: to je bil praznik ljubzni, kako noro lepo, da se bo jutri ponovil.

Imejte se rade, vedno. Saj vem, da ste naredile napake, si niste bile všeč, ste krive za marsikoga in marsikaj. Pa vendar, drage moje, jaz mislim, da ste čudovite in verjemite, da nisem edina.