Ljubljanski grad do septembra gosti prav posebno razstavo fotografij, ki me je osebno zelo navdušila, saj sem si lahko pobližje ogledala delo enega izmed največjih modnih fotografov sodobnega časa. Giampaolo Sgura: življenje skozi modni objektiv je potovanje v svet estetike, manekenk in stilskih ikon, potovanje v svet lepote in glamurja, a vedno na zelo poseben način. Osrečuje me dejstvo, da bo Ljubljana gostila tako lepo in pomembno zbirko fotografij avtorja, ki je danes eden izmed najbolj cenjenih in včasih tudi kontroverznih v modnem svetu. Ta se neprestano spreminja, marsikdaj nam ponuja prizore in interpretacije lepote, ki jih težko razumemo, kajti lepo ni le glamurozno in brezhibno, lepo je predvsem tisto, kar zna priti do našega srca. Giampaolove fotografije pa so že od samega začetka izpolnile to misijo in prepričana sem, da vas bodo navdušile.
Giampaolo Sgura je star 42 let, zanj pa lahko rečemo, da je imel zelo neobičajno kariero, ki se je že v mladosti začela v modnem svetu, saj je bil sam maneken in ga je svet mode zelo privlačil. Hkrati se je rad ukvarjal s športom, tudi na profesionalnem nivoju, najraje pa je imel potovanja. Ugotovil je, da ima, med vsemi ostalimi talenti, tudi smisel za fotografijo in dojel je tudi, da bi lahko s fotografiranjem veliko potoval. Potovanja so namreč njegova največja strast, tako so se mu uresničile tudi sanje, saj danes živi in ustvarja predvsem v New Yorku, ki ostaja njegovo najljubše mesto. V svet slavnih so ga lansirale različne reklamne kampanje, predvsem tista za Dolce&Gabbano ter za Roberta Cavallija. Nadaljeval je z naslovnicami za prestižne revije, kot so Vogue, Teen Vogue, Allure, Vanity Fair, delal pa je za vsa večja imena v modnem svetu, kot so Moschino, Max Mara, H&M, Pinko, Gas, Armani in drugi. Zelo slavni so njegovi portreti znanih igralk, pevk in manekenk; vsaka izmed teh žensk pravi, da jo je Giampaolo znal ovekovečiti na zelo poseben, drugačen način. Navdušene nad njegovim delom so Selena Gomez, Demi Lovato, Halle Berry, Gwyneth Paltrow, Katie Holmes, pa tudi Antonio Banderas. Slavne so slike čudovitih Italijank, ki burijo moško domišljijo, in sicer manekenka Bianca Balti, igralki Vittoria Puccini in večna Monica Bellucci. Obstaja pa tudi ženska, ki je poskrbela, da je Giampaolo postal še slavnejši, in to je razvpita Anna dello Russo, direktorica japonskega Vogua, modna ikona, predvsem pa ženska, ki zna marsikdaj stopiti čez mejo, zaradi svoje ekscentričnosti in posebnega duha. Giampaolo je mnogokrat ujel in ovekovečil vse njene trenutke in obraze, hkrati pa ga je Anna najela za veliko naslovnic Vogua. In tako se je začelo prijateljstvo, ki zdaj že traja in traja, hkrati tudi poslovni odnos. Marsikdo namreč trdi, da brez Anne dello Russo tudi Giampaolo ne bi bil Giampaolo.
Za njegovo fotografijo pravijo, da je predvsem iskrena. In malo nepredvidljiva. Morda ste kdaj videli fotografije, ki jih je posnel skupaj s slavno manekenko Izabel Goulart, ko sta na skrivaj prišla v samostan in se je Isabel spremenila v nekoliko drugačno nuno … Nastala je zelo lepa modna reportaža za revijo Vogue, o kateri se je seveda veliko govorilo. Presenetiti torej. In uporabljati drugačno svetlobo. Poigrati se z modo in nanjo gledati, kot bi bila popolnoma neresna, a hkrati tako pomembna. Giampaolo navdušje zato, ker je bil le mladenič, rojen v Puglii, ki je sanjal velike sanje. Samouk z občutkom za estetiko. Sin kmetov, ki je v Milanu študiral arhitekturo, predvsem pa moški, ki je rad poslušal. In opazoval. O njem ne vemo veliko, ker nerad govori o sebi; pove le, da obožuje Stevena Meisla, ker je v njegovih fotografijah opaziti ne le lepe ženske, temveč tudi lepe obleke. Giampaolo pride v studio in se ukvarja z vse: z make-upom manekenke, z dodatki na setu, rožami, oblekami, zanimajo ga materiali, nakit in ali so čevlji nizki ali s peto. Morda so tudi zato njegove fotografije tako čarobne, ker v svetu, ki nam je pokazal že vse in še več, znajo še vedno presenetiti.
Z njim je nastal ta intervju.
Se še spomniš trenutka, ko je nastal prvi občutek strasti do modne fotografije?
Strast do mode gojim že od malih nog, vendar se spomnim trenutka, ko se je v meni zgodila iskrica, bilo je leto 1990, bil sem na reviji Versace in v hipu zaznal, da si želim biti del tega sveta, polnega glamurja in kreativnosti.
Manekenke, igralke, vsakdanje ženske … Koliko so zate privlačne ženske nasploh ter kaj vzbudi tvojo pozornost?
Najbolj so mi všeč manekenke, ker so moje inspiracije, všeč mi je, ker jih lahko sestavim tako, kot želim, seveda upoštevajoč njihovo osebnost in estetiko. Igralke so druga zgodba, zahtevajo drugačno fotografijo, takrat iščem predvsem njihov notranji svet, njihovo osebnost, geste. Sicer je tako, da ne ločujem žensk in moških, prej bi rekel, da me privlači unikatnost vsakega človeka.
Kot fotograf veliko potuješ po svetu, živiš med Milanom in New Yorkom. Kje pa se počutiš najbolj doma?
Nedvomno v New Yorku, ker je zelo živ in kreativen.
Katera metropola pa ti podarja največ energije?
Miami, ker ima zelo posebno svetlobo, ki me napolni s pozitivno energijo ter mi podari možnost, da fotografiram na naravni svetlobi, ki pa je veliko bolj intenzivna.
Anna dello Russo te je podpirala že od samega začetka. Kakšen je vajin odnos danes?
Sva in tudi bova za vekomaj zelo povezana, sva najprej prijatelja in potem sodelavca, prihajava iz istega kraja, zelo jo imam rad, tudi zato, ker je vame verjela že od samega začetka.
Ovekovečil si ogromno naslovnic, mnogokrat za revijo Vogue, biblijo mode. Je delati za tako velike revije še vedno izziv?
Moda se neprestano spreminja, zato se spreminjajo tudi moje ideje in trendi. Potrebne so spremembe. Sicer je tako, da mi fotografi fotografiramo obleke in več kot toliko jih ni moč spremeniti.
Seveda te moram povprašati tudi o svetlobi. Obstaja brezhiben trenutek, z brezhibno svetlobo?
Podnevi mi je všeč svetloba ob 10 uri zjutraj, je idealna za naravne portrete.
Koliko pa je v tvojem delu pomembna tankočutnost?
Senzibilnost je pomembna v življenju nasploh. Če pa delaš z ljudmi, ki so tam zaradi tebe in jih povrh vsega še fotografiraš, je tako, da moraš upoštevati njihov ritem, njihovo telo, osebnost in tudi tankočutnost.
Naredil si že ogromno in prišel zelo daleč … So še kakšni cilji, ki si jih želiš doseči?
Zelo bi bil počaščen, če bi lahko fotografiral za Vogue Usa.
Kot ženska te za konec moram vprašati: kdaj je zate ženska resnično lepa?
Ko se zna nasmejati na iskren način.
