Vemo, da terapija z notami deluje predvsem pri duševnih motnjah, a gotovo ne samo pri teh. Človek je glasbo vedno skušal uporabiti kot terapevtsko orodje, zato se glasbena terapija zgleduje po načelu, da je treba z zvokom ustvariti blagodejne učinke na zdravje. Prve namige o uporabi glasbe za zdravljenje telesnih in duševnih bolezni najdemo v egipčanskih papirusih, pa tudi v Svetem pismu. Čeprav je človek družbene in verske obrede vedno pospremil z ritmi, zvoki, pesmijo in plesom, se je glasbena terapija rodila šele v 20. stoletju, znanstvena disciplina pa je postala šele pred 50 leti.
Poznamo tri teorije, ki dokazujejo terapevtsko uporabnost glasbe:
- Teorija komunikacije, ki kot obliko izražanja uporablja glasbene note namesto besed. Gre torej za bolj spontan jezik od verbalnega.
- Teorija čustev, ki z glasbili človeka vključi predvsem na čustveni ravni.
- Teorija užitka, ki poudarja, da je glasba vir zadovoljstva, s katerim premagujemo stanja napetosti. To velja tako za tiste, ki glasbo igrajo, kot za tiste, ki jo samo poslušajo.
Tudi pri pasivnem pristopu do glasbe je čustvena vpletenost močna in poslušanje glasbe se uporablja zato, da:
– se prepustimo fantazijam in spominom,
– se jih naučimo opisati,
– s telesom izrazimo svoje vtise.
Medtem ko na primer zvok slapov, potokov ali čričkov v gozdu na nas deluje pomirjujoče, pa so rokerski ali plemenski ritmi lahko vznemirljivi. Klasična glasba v nas poraja veliko pozitivnih občutkov. Zlasti Mozart spodbuja inteligenco in sposobnost reševanja abstraktnih problemov, zato govorimo o “Mozartovem učinku”. Tudi gregorijanska glasba in klasični avtorji, kot so Debussy, Beethoven in Chopin, delujejo protidepresivno in nas spodbujajo k introspekciji. Rok pa je zelo divji, hrupen in izjemno ritmičen, zato nam pomaga sprostiti nakopičeno napetost, lahko pa nas tudi omami, zmede ali dezorientira, zlasti, če smo bolj občutljivi. Lahkotno glasbo običajno poslušamo med vožnjo ali doma med učenjem, ker so taki zvoki primerni tako za zbranost kot za ohranjanje umirjenosti, čeprav nas mučijo stres, tesnoba ali nelagodje. Newagevska glasba je razpoloženjska. Poustvarja zvoke iz narave in če se ji prepustimo, nas odnese v drugačne sfere in razpoloženja. Šumenje vetra, petje ptic ali žuborenje potoka namreč zagotavljajo stanje fizične in psihične tišine ter tako omogočajo sprostitev in meditacijo.
Glasbeno terapijo lahko izvajamo tudi doma. Zadostuje, da nekaj časa posvetimo glasbi in se naučimo zaznavati odtenke skladb. Tukaj je nekaj namigov:
- Izogibajmo se poslušanju prek slušalk in si raje izberimo miren kotiček v stanovanju, kjer nas ne bo nihče motil.
- Pripravimo si primerno vzdušje: udobno se namestimo, prižgimo svečke, odišavimo prostor; tako bomo manj napeti in bomo aktivirali vseh pet čutov.
- Prepustimo se spontanemu gibanju telesa.
- Osvobodimo glas, petje je vedno blagodejno.