Smo v času globoke tišine – času, ko svet okoli nas počiva, a v svojem jedru pripravlja temelje za novo življenje. Za čarovnico, žensko, ki živi v skladu z ritmi narave, je zima obdobje introspekcije, refleksije in notranje alkimije. To je trenutek, ko se zavemo svoje globoke povezave z vesoljem in lastne sposobnosti, da ustvarjamo svojo realnost.
Zima je simbol belega platna, na katerem so narisane možnosti. Pod odejo snega, kjer vse navidezno miruje, narava hrani semena novega življenja. Tudi mi v tem času stopamo v stanje globokega sna – tako kot narava, zbiramo energijo, razmišljamo in oblikujemo vizije, ki se bodo razcvetele v pomladi. Zimski meseci nas vabijo, da se umaknemo vase, da prisluhnemo notranjemu glasu, ki je v hrupnih dneh pogosto utišan. V tem trenutku smo čarovnice, ki se vračamo v kozmično jamo – prostor tišine, teme in modrosti. Tukaj ne iščemo odgovorov zunaj sebe, ampak jih najdemo v svojem srcu, kjer prebivajo naši najgloblji strahovi, sanje in resnica.
Zima nam prinaša priložnost za refleksijo preteklega leta.
To ni zgolj umska vaja, ampak duhovna pot: kakšne lekcije smo se naučile? Kaj nas je bolelo in kaj osrečilo? Kaj želimo obdržati, in kaj moramo izpustiti, da bomo lažje stopile naprej?
Introspekcija ni vedno lahka, a je ključnega pomena za našo rast. Tako kot narava v tišini regenerira svojo moč, tudi mi regeneriramo svojo energijo, da bomo lahko spomladi zacvetele. Januar je tudi čas, da se povežemo s svojim notranjim otrokom – tistim delom nas, ki si upa sanjati brez omejitev. Vprašajmo se: Katere sanje sem zakopala zaradi strahu ali dvoma? Katere želje kličejo mojo pozornost?
Vsaka ženska nosi v sebi čarovnico – arhetip modre, intuitivne in ustvarjalne energije. Zima je njen čas, ko stopi v svojo notranjo moč in prične tkati niti svoje usode. Ob simboličnem arcolaju sedi z Dejo Temine, v vlogi Velike Tkalke, in oblikuje svoje sanje za prihodnost. Tukaj si dovoli videti svojo moč, razumeti, da ima vse, kar potrebuje, že v sebi.
Zima nas uči potrpežljivosti. Ustvarjanje ni nekaj trenutnega; je proces, ki zahteva čas, ljubezen in predanost.
Ko se usedemo z namenom, da sanjamo, v resnici kličemo energijo vesolja, da nam pomaga oblikovati življenje, ki je v skladu z našimi najglobljimi željami.
Začetek leta ni zgolj datum – je sveti trenutek. Je kot prehod skozi nevidna vrata, kjer pustimo za sabo, kar nam več ne služi, in sprejmemo neomejene možnosti. Z vsakim globokim vdihom in izbranim namenom ustvarjamo energijo, ki bo oblikovala našo prihodnost.
To je trenutek, da si postavimo vprašanja: Kakšno življenje želim živeti? Katero energijo želim prinesti v svet? Kako želim služiti svoji duši in drugim?
V tišini zime najdemo tudi prostor za regeneracijo. To je čas, ko si dovolimo počivati, ne da bi se počutile krive. Svet okoli nas nas pogosto sili k nenehnemu delovanju, a zima nas uči drugače: pravi napredek se zgodi v trenutkih miru. Ko utihnemo, slišimo svoje srce. Ko prenehamo delovati, začutimo moč biti.
Zima je čas, ko postavljamo temelje za svoje leto. Tukaj se povežemo s svojimi sanjami in jih začnemo manifestirati. Ta proces ni linearen; je kot tkanje – nit za nitjo, počasi, z ljubeznijo. Vizualiziramo svojo prihodnost, definiramo, kako želimo prejemati, kar potrebujemo, in začnemo klicati energijo obilja, ljubezni in izpolnitve.
Naša magija se začne tukaj, zdaj. Ko si dovolimo sanjati in tkanje prihodnosti vzeti v svoje roke, ustvarjamo življenje, ki je resnično naše.
Naj ta zima postane čas globoke transformacije, ko se kot čarovnice spomnimo, kdo smo, in si dovolimo biti točno to, kar je naša duša prišla izrazit v ta svet.
