Asya Širovnik Moškon je trajno živela na različnih koncih sveta in prepričana sem, da so jo tudi ta potovanja zelo spremenila in ji ponudila povsem drugačen pogled na človeško psiho ter na to, kdo smo in tudi kam gremo. Asya je univerzitetno izobražena na področju svetovne literature, iz katere je diplomirala Magna Cum Laude na Suffolk University v Bostonu (ZDA), nakar se je odločila za pozitivno psihologijo in postala strokovnjak za hipnozo in samohipnozo, regresijo, prejšnja življenja, potovanje duše. Vsa ta področja so me od nekdaj zanimala, saj sem kot psihologinja zelo odprta za vse, kar se dogaja v naših možganih, in hkrati vedno začudena, kako pravzaprav malo vemo o tem, kaj vse se skriva v glavi. Z veseljem delim z vami ta intervju in vas vabim, da si pogledate tudi njeno spletno stran.
Ko sem gledala vašo spletno stran in naletela na vaše življenje, sem prav pomislila, da eno življenje ni dovolj za radovednost, ki jo gotovo imate v sebi, in znanost, ki jo delite z nami. Študirali ste res veliko različnih stvari, katera je trenutno najbolj v vašem srcu, kaj vas najbolj navdušuje?
Vedno me je fascinirala človeška psiha, vzgibi in motivacije, ki nas vodijo skozi življenje. Zanimalo me je življenje samo. Kaj določa smer naše usode? Kako se lahko podamo skozi življenje na način, da ga živimo čim bolj polno, da ga torej v celosti doživimo? Vedno sem čutila, da premoremo veliko ustvarjalne energije, ki jo lahko usmerimo v željene smeri življenja. Že od malih nog sem se zavedala, da je v življenjskem toku nekaj čarobnega, če ga le prepoznamo, se uskladimo z njim in se mu znamo prepustiti. Morda so zakoni življenja na prvi pogled oddaljena filozofska tema, a v resnici je naše življenje tu in zdaj, vedno aktualno in tako verjamem, da je v resnici zelo koristno, če se z njim ukvarjamo. Še ena tema, ki me nadvse navdihuje, pa so čudežni preobrati, preskoki, transformacije. Navdihujejo me zgodbe in izkušnje, ko ljudje delujemo iz višjega stanja zavesti, ko prisluhnemo intuitivni modrosti, ki nas popelje iz labirinta ujetosti in čez prepreke ega do samo-realizacije in smisla.
Kako si lahko ljudje pomagamo s hipnozo in ali je lahko nevarna?
Hipnoza, v kolikor je pravilno izvedena, je čudovit način, da se povežemo s seboj in vstopimo vase. Omogoči nam dostop do naše podzavesti, notranjih prepričanj in nezavednih vzorcev, ki se v njej nahajajo. Ko imamo dostop do podzavesti namreč lahko prepričanja ozavestimo in spremenimo, s tem pa spremenimo dolgoletne omejujoče vzorce, ki so nam oteževali življenje. Kako je podzavest naravnana, nas orientirajo naše izkušnje. O tem področju nezavednega delovanja in ustvarjanja skozi prizmo podzavestnega uma sem skozi zgodbe klientov in lastne izkušnje pisala v svoji prvi knjigi Kdo Ustvarja Mojo Realnost? Gre predvsem za to, da naša podzavest ves čas vodi naše dojemanje in razumevanje sveta, naše čustvene odzive nanj in tako tudi na naše delovanje. V podzavesti se nahajajo tudi naši spomini, ki gredo daleč nazaj. Lahko nam omogočijo, da se spomnimo svojega obstoja vse od zgodnjega otroštva in onkraj tega življenja. V regresijah se povežemo z znanji in energijami, ki obogatijo naše življenje. Povezava z našo Dušo mi je zelo blizu, saj sem jo skozi leta svojega dela raziskovala in o njej tudi pišem v knjigi Nevidna Sila Duhovnega Preboja.
Podzavest je vedno prisotna in prav tako vedno vpliva na naše življenje. Jo lahko torej na nek način nadzorujemo?
Res je. Podzavest je vedno prisotna in deluje ves čas, saj nikoli ne spi in ne počiva, tudi ko mi spimo. Zato tudi sanjamo. Pravzaprav so sanje eden od načinov, da vzpostavimo komunikacijo z našim podzavestnim umom. Morda je bolj kot nadzor njenega delovanja pomembno, da našo podzavest spoznamo. V tem, ko jo spoznamo, smo lažje povezani s sporočili, ki nam jih podzavest posreduje in pošilja. Ko se naučimo ‘slišati’ svojo podzavest in prepoznati njeno delovanje, se uskladimo z notranjim vodstvom in tako nam je vsekakor v življenju lažje. Bolj ko poznamo in razumemo delovanje svoje podzavesti, lažje razumemo sebe. In hkrati se lahko tudi naša podzavestna prepričanja in verovanja spremeni, se jih transformira ter omogoči, da usmerimo svojo podzavest in njeno delovanje v želeno smer. Najbolj idealno je, ko se uskladita naša podzavest in zavest ter skupaj delujeta v naše najvišje dobro. To je tisti čudovit občutek (tok, flow), ko vse teče, ko se vse dopolnjuje in nadgrajuje in ko z lahkoto dosegamo cilje in smo notranje izpolnjeni.
Kaj pa regresija, kako in zakaj jo uporabljamo?
Obstaja več nivojev regresije in tudi pristopov, ki nas vodijo skozi proces obujanja globljih nezavednih spominov. Predvsem gre za to, da je regresija smiselna kot terapevtski pristop pri obujanju spominov iz otroštva ali obdobja v maternici. Tu gre za delo z notranjim otrokom ali pa celo s spomini, ki smo jih ustvarili v obdobju pred samim rojstvom. Ti najzgodnejši zapisi so izjemno pomembni, saj so vplivali na nas in na naš razvoj karakterja, delovanja, čutenja in zaznavanja sveta ter nas samih. Delo s temi aspekti nas samih je torej zelo osvobajajoče in zahteva globoko potovanje vase. Nato je tu še regresija onkraj tega življenja kot regresija v pretekla življenja ali v dimenzijo kjer bivamo kot duše. To je svet Onostranstva in nam odkriva duhovne svetove, za katere naša duša pravi, da so resnični dom in domovanje nas vseh.
Ali je res, da ima vsaka duša svojo pot, svoj namen? Nas duša najde ali telo najde dušo?
Čisto vsaka duša je tukaj z namenom in vsekakor ima vsaka duša svojo pot. Namen se razlikuje, saj je vsaka duša edinstvena. Skozi življenja nabira izkušnje in raste v svojem razumevanju, delovanju in zavesti. Imajo pa vse duše tudi skupni namen: prinašati in vnašati ljubezen v ta svet, ga ‘razsvetljevati’ s svojo svetlobo, radostjo, edinstvenostjo in lepoto. Vsaka duša ima svoje darove in bolj ko se duša zaveda sebe (bolj ko smo ‘budni’ v telesu in bolj ko se povežemo s svojo dušo) lažje izraža svojo notranjo lepoto, svetlobo, ljubezen, milost in darove. Da bi duša lažje in bolj celovito izpolnila svoje poslanstvo in svoj namen, si izbere telo, ki ji bo najbolj ‘služilo’ v tem (določenem) življenju. Morda si izbere močno telo, ki ji bo služilo, da se lažje izrazi njena energija skozi kakšen šport, ali pa si izbere bolj krhko telo in v tem telesu vadi izražanje moči, ki ni fizična. Duša si lahko izbere čutno telo in se izraža z izostreno senzibilnostjo in empatijo. Vsako telo, ki ga imamo, je izbrano in ustvarjeno z namenom, da se duša uskladi z njegovim delovanjem in skozi telo izrazi svoj namen.
Kaj pa prejšnja življenja, kako vplivajo na nas?
Prejšnja življenja lahko predstavljajo vzgib za izbiro tega življenja: z zavestjo duše v tem življenju nadaljujemo odnose, teme, izzive, ki so v preteklih utelešenjih ostali nedokončani. Vsako življenje je tako priložnost, da karmične odnose, ki se nam ‘nadaljujejo’ ob srečanjih z določenimi dušami, razrešimo v tem življenju. Ali da se nekaj naučimo in spoznamo. Včasih je ‘karmična’ lekcija ta, da se naučimo slišati notranji glas in ga slediti. Včasih, da z določeno dušo izmenjamo energijo in oprostimo mi njej ali ona nam … Veliko je kombinacij, s katerimi se v življenju srečujemo in nadaljujemo naše odnose, ki so neločljivo povezani s preteklimi življenji. Enako velja tudi za teme ali področja, na katerih naše duše ‘delajo’. Morda rabimo določene izkušnje, da iz njih kot duše rastemo in se razvijamo … In včasih se zgodi, da jih celo ponavljamo skozi življenja, ali pa jih ravno v tem življenju ‘osvojimo’ in s tem osvobodimo svojo karmo in karmični zapis.
