Po novici o sodelovanju Stefana Pilatija (nekdanjega kreativnega direktorja Saint Laurenta in Zegne) in Zare so se v modnem svetu odprle debate in razmišljanja o pomenu, ki ga zadnja leta uživa hitra moda. Blagovne znamke, kot so H&M, Bershka in Primark, niso več omejene na nakupovanje v nakupovalnih središčih ali na zalogo sezonskih stvari, ampak se zdi, da želijo v zadnjem obdobju svojo – že tako absolutno – prevlado na modnem trgu še razširiti, pri čemer združujejo moči z zvenečimi imeni.
Danes dostopnost prevlada nad ekskluzivnostjo in spodkopava enega najbolj globoko zakoreninjenih modnih konceptov.
Res pa je tudi, da je od leta 2000 dalje vpliv »hitre mode« popolnoma spremenil način nakupovanja in posledično tudi oblačenja. Nič nenavadnega ni, če se sprehodite po mestu in opazite izložbe oblačil in dodatkov serijske proizvodnje, pa tudi skupine ljudi, ki nosijo isti stil kavbojk, topa ali srajce, odvisno od sezone. Ali hitra moda standardizira naše osebnosti?
Prav tako na spletu vse pogosteje naletimo na posnetke uporabnikov, ki razkazujejo poceni dvojnike luksuznih predmetov, ki jih ponujajo velikani, kot sta Temu ali Shein. Pred tridesetimi leti so se tisti, ki si niso mogli privoščiti dizajnerske torbe, zadovoljili s cenejšim in v nekaterih primerih celo bolj prefinjenim modelom, razen, če je niste kupili pri uličnem prodajalcu, kar je spodbudilo trg, namenjen srednjemu sloju. Segment, ki danes izginja zaradi serijske hitrosti hitre mode in njenih neprimerljivih cen.
Poleg tega nizki stroški pomenijo, da vedno kupite več, kot resnično potrebujete, pri čemer zanemarite svoj osebni slog zaradi nagnjenj k »enkratni uporabi«.
Danes je res redko srečati osebo, ki še nikoli ni kupovala hitre mode, kar neizogibno vodi do uvajanja nizkokakovostnih izdelkov v naš izbor oblačil, ki odvračajo od prefinjenosti, pristnosti in trajnosti garderobe
Modna industrija je v zadnjih dveh desetletjih doživela drastične spremembe. Hitrost, s katero nove kolekcije zapolnjujejo police trgovin in spletne strani, je skoraj neverjetna. Hitra moda, kot jo danes poznamo, temelji na nenehni proizvodnji poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim trendom. Kupcem omogoča, da so v koraku s časom, a za kakšno ceno?
Za srednji sloj, ki je nekoč temeljil na kakovosti in dostopnih cenah, postaja preživetje vse težje.
Poceni materiali in hitra izdelava pomenijo, da so oblačila kratkotrajna in pogosto hitro končajo na odlagališčih. Modne znamke, ki so nekoč slavile zaradi svojega dizajna in kakovosti, so prisiljene tekmovati s hitrimi modnimi giganti, kar pogosto pomeni zmanjšanje standardov ali višanje cen. Posledica tega je, da se srednji sloj potiska v dve skrajnosti – bodisi kupuje poceni, hitra oblačila ali pa si skuša privoščiti prestižne znamke, kar mnogim ni več dosegljivo.
Medtem ko se potrošniki čutijo prisiljene slediti trendom, industrija še naprej ignorira trajnost. Tovarne proizvajajo oblačila pod vse slabšimi pogoji, kar ima resne posledice za okolje in delavce v državah, kjer so pogoji dela že tako slabi. Živimo v času, ko prevladuje miselnost “kupuj več, nosi manj”, kar ne škoduje le našim denarnicam, ampak tudi našemu odnosu do mode in same vrednosti oblačil.
Modna industrija, kot sem jo poznala, je samo bled spomin
Posebej za ženske v srednjih letih, kot sem sama, je ta prehod težko sprejeti. Modna industrija, ki jo poznamo in cenimo zaradi elegance, kakovosti in trajnosti, se zdi kot oddaljen spomin. Današnji svet mode je nasičen s kosi, ki so kratkotrajni in brez globljega pomena. Ženske, ki smo odraščale ob vrednotah klasičnega stila in kakovosti, se pogosto počutimo izgubljene v tej poplavi poceni modnih izdelkov, ki ne odražajo naše osebnosti ali vrednot.
Vprašanje ostaja: Ali bo modna industrija kdaj našla pot nazaj k bolj trajnostnemu in kakovostnemu modelu? Ali pa smo priča novemu času, s katerim se moramo sprijazniti? Hitra moda ne kaže znakov upočasnjevanja, kar pomeni, da je prihodnost mode nepredvidljiva. Dejstvo pa ostaja – za mnoge med nami je ta smer težka in boleča resničnost, ki je ne moremo zlahka sprejeti.
