Še čisto malo in nas bo prehitela zima. Ko sem se včeraj vozila iz Ljubljane na obalo, me je objela tema in zdelo se mi je, da so dnevi z danes na jutri postali kratki. Ampak tudi noč ima svoj čar, tako tiha in mirna, skrivnostna takrat, ko nam ne pokaže zvezd, in noro bleščeča takrat, ko se nad nami vse lesketa. In jesen pušča posledice, ker vedno klepeta z našim srcem in ga naredi nekoliko bolj ranljivega: nisem imuna pred barvami, ki krasijo krošnje dreves, oranžnimi bučami na terasi in lučkami, ki mi vedno pokažejo pot. Potem izberem kakšno lepo pletenino, se objamem s šalom, končno iz omare potegnem pončo, prižgem sveče in imam občutek, da mi prav nič ne manjka. Vse je na svojem mestu in tako, kot mora biti, tisto najboljše pa je že na poti, zame in za vas.
Objem.
2 Comments
Kako mi je všeč, ko napišeš: “tisto najboljše pa je že na poti”. Zveni tako vzpodbudno in mi hkrati da občutek, da se bo to res res dejansko zgodilo <3
“tisto najboljše je že na poti”……. Ja, novoletna darilca LILYSILK in Coccinelle torbica za mojo sestrico….. ❤️
Drugače pa razumem, kaj si hotela povedati. Vse je ali pa bo na svojem mestu, samo na nas je, ali bomo za to poskrbeli ali ne.
XOXO