Včeraj sem bila popolnoma zmešana, povem vam, kaj takega še nikoli. Male tragedije so se začele v torek in zaključile v sredo, nekje v času kosila, jaz pa sem prepričana, da je bila kriva volčja luna, povrh vsega v znamenju raka, torej mojem. Vse bolj čutim vpliv lune in zdi se mi, da z njo lahko diham, medtem ko opazujem, kako me gleda z vrha in bog ve, kaj si misli. Vzela sem vse možne knjige, sveče, kristale, pila lunino vodo in se počasi umirila, a zanimivo, kako je vse skupaj delovalo name. Presenetljivo in nepričakovano. In kot ne bi bilo dovolj, je zdaj prav januar, mesec največjih sprememb in rasti, novih začetkov in prelomnic, seveda čudovita priložnost, da se premaknemo, če pa se ti včasih ne da, no, potem te že luna brcne v orbito brez pardona. In danes sem kot nova, hvaležna magični srebrnini, ker je povsem ženska in ker je včasih super, da te vesolje vrže v ocean in pridno čaka, ali boš plaval ali ne. Ker plavamo vsi, morda ne enako hitro, a prav gotovo obvladamo. Juhu in še ena lekcija je za mano.
Veselim se četrtka in poskusnega snemanja nove oddaje. Maham vsem in pošiljam vrečo čarobnega prahu.
