Verjetno ne more biti drugače: če si rojen sredi poletja, je gotovo tako, da so ti visoke temperature blizu. In te dni so se prebliski poletja pokazali v vsej svoji lepoti, na obali s počasnim življenjem prebivalcev, s klimo prižgano že povsod in morjem, ki že veselo spremlja kopalce. In tukaj je torej darilo poletja: razbremeniti se vsega odvečnega, česar ne potrebujemo, od oblek do odnosov, od besed do zastarelih ritualov, ki niti ne bi smeli biti več del našega življenja … Vse zreducirati in sintetizirati do korenine svojega pravega bistva. Poletje je prav poligon za razmislek o tem, kdo smo, kakšni smo, kakšni bi v resnici radi bili in/ali izgledali, ne da bi se skrivali za maskami. Hvalnica neotipljivemu in bistvenemu, ki poleti, zlasti ob morju, izrazi ves svoj smisel bivanja. Ni lepšega od občutka, da se neko jutro zbudiš brez vsega in izredno lahek raziskuješ svet. Vedno pomislim na isto: super bi bilo, če bi tisti nahrbtnik, poln kamnov, ostal v kotu sobe, da bi imele več moči in časa za vse stvari, ki so resnično pomembne.
Objem.
