November prinaša spokojnost, ki zaduši vsakdanji vrvež. V tem mesecu se svet umiri, narava umika svoje svetle odtenke in pripravi prostor za bolj tiho, globoko lepoto. Zelena barva, ki je kraljevala poletju, počasi izgublja svojo briljantnost, drevesa prehajajo v bolj sivo paleto, gozd pa začne dišati po vlagi, kot da bi prenašal skrivnosti zemlje. Tu se rodi drugačna vrsta čarovnije – tista, ki je bolj subtilna, a toliko bolj čutna. November me vrača k bistvu. V temi meseca najdem luč, ki me navdaja z notranjo močjo. Tišina in tema me kličeta, da se ustavim, prisluhnem in najdem svoj pravi glas. V tem umirjenem času se čutim svobodna in povezana z naravo na najgloblji ravni, kot da sem sama gozd, megla in drevesa. V temi sem še bolj čarovnica, ker v njej lažje postanem to, kar v resnici sem – tista, ki prepozna luč, tudi kadar ni na prvi pogled vidna.
November ni temačnost, ampak priložnost za notranji mir in tiho introspekcijo.
