Inspiracija dneva

Indijanci so verjeli, da je v vsakemu izmed nas ogenj. In ta ogenj je zelo povezan z intimno zgodbo, ki je vedno individualna in edinstvena. Ogenj strasti. Ogenj talentov. Ogenj misli. Predstavljam si, da nam nekaj globoko žari v višini srca, oziroma malo bolj gor, proti grlu, naš osebni ogenj, ki vsak dan znova definira kdo smo. Kljub temu, da se tega dobro zavedam vem, da delamo skozi eno in isto napako.

Kolikokrat smo v tihem in samouničujočem dogovoru s samim seboj položile termometer svoje sreče v preluknjane in pogosto obsojajoče roke odobravanja drugih?

Kolikokrat smo kot akterke na nevidnem odru, ki so ga postavila družbena pričakovanja, potlačile eksplozijo veselja, v strahu, da bi razbile iluzorno ogledalo domnevne normalnosti? Preveč entuziastična, preveč živa, preveč avtentična, preveč drugačna, preveč lepa. Eksces, ki ga družba s svojim strogim in pogosto homogenizirajočim pogledom očitno ne more tolerirati. To je paradoks individualnosti v množični kulturi: povzdigovanje edinstvenosti, a le znotraj vnaprej določenih meja. In tako se znajdemo z narobe postavljenim merilom zunanje presoje.

Sodba, ki prepogosto prihaja od popolnih tujcev, mimo katerih življenj gremo bežno in na nas projicirajo svojo negotovost, ali še huje, od znancev, katerih slabo prikrita zavist se hrani z našo notranjo svetlobo.

Zakaj, se s cmokom v grlu in vse večjim občutkom razočaranja sprašujemo, dopuščamo, da imajo ti tuji glasovi tako uničujočo moč? Zakaj jim priznavamo pravico, da ugasnejo sveti ogenj, ki gori v nas in predstavlja naše najresničnejše bistvo?

Drage bralke, danes je odličen dan, da že enkrat nehamo s tem. Res. Nedotakljiva pravica vsakega človeka je častiti samega sebe.