Obiskala sem prijateljico, ki ima v Italiji atelje s poročnimi oblekami, in pokazala mi je nekaj zimskih modelov, ki jih je nabavila za tiste najbolj pogumne neveste, ki dahnejo usodni da takrat, ko je zunaj minus deset ali skoraj. Čarobne kreacije s plašči in jaknami iz umetnega krzna, ki jih spremenijo v čudovite kraljice zaseneženih hribov. Dolgo sem razmišljala o ljubezni na drugačen način, o tem, da ljubezen pravzaprav nima meja in jo lahko častimo vse leto. Če imamo ob sebi pravo osebo, ni pomembno, da je vse ostalo na svojem mestu, bolj je pomembno, da smo na svojem mestu me. In potem sem zagledala kup slik z zasneženimi gorami, lepimi princesami, z ognjem, skodelico čaja in z velikimi nasmehi…Ponovno dokaz, da je življenje čudovito, če se mu le prepustimo. In na ta čarobni december je najbrž že tako, da mu lahko tudi zaupamo.
Drage moje, želim vam veliko ljubezni in ravno pravo mero snežink, da se znajdete sredi ledene pravljice.
2 Comments
Cistost in carobnost, kot je narava sama.
Res je…