Težko bi izbrala drugo inspiracijo iz zelo preprostega razloga: na obali ni nikoli snega. A včeraj se je zgodilo nekaj magičnega in ko sem Sofio peljala v šolo, je brilo, se lesketalo, nebo je spremenilo barve in na koncu smo ga dočakali. Sneg. Če živite v notranjosti, vem, da me morda ne boste razumele, če pa ste moje sosede ali skoraj, potem veste, kako smo bili nekateri navdušeni. Ni ga bilo toliko, da bi bil promet oviran, a spet dovolj zato, da smo ga skozi okno slikali in prav nasmejala sem se, ko sem si ogledala Instagram zgodbe svojih prijateljev in so se vsi, resnično vsi, ukvarjali s snežinkami. Spomnila sem se časov, ko sem bila majhna in so bile zime veliko bolj ostre. Ko je na obali snežilo, smo vzeli kar sanke in se sankali sredi ulice. Sploh mi ni jasno, zakaj ni bilo avtomobilov, a morda je tako, da smo se takrat ustavili vsi. Brez telefonov. Brez interneta. Dvignili nos in bili neskončno hvaležni za ledeno belino.
Sneg me je naredil neskončno srečno in upam, da ste na ta četrtek zelo srečne tudi ve.
