Včeraj me je Ana vprašala, kaj se z nami zgodi jeseni. Rekla sem ji, da tako kot v naravi, tudi mi umremo in potem iščemo nove možnosti, kako se ponovno roditi. Jesen ima res posebno zgodbo in ta je globoko zasidrana v našem srcu. Diši po kostanju in vroči čokoladi, po počitku na kavču z odejo iz moherja in po klepetu s prijateljico, ki se ne bi nikoli končal. Diši tudi po negotovosti, sploh v teh časih, ko ne vemo, kaj je za vogalom in mnogokrat niti kaj je korak pred našim nosom. A kljub vsemu obožujem jesenske barve in vsakič, ko sem v Ljubljani, strmim v rdeča drevesa, ki jih na obali nimamo, kot bi ta magičen letni čas pozabil na nas. Seveda ima tudi morje svoj čar, a jesen je povsem druga zgodba. In veste kaj? Ne glede na vse, se pripravljam na Halloween.
Objem, topla odeja, klepet in samo pozitivne zgodbe. Vse to bi delila z vami.












2 Comments
Krasna jesen in zapis, ki nahrani dušo.
Vse lepo tebi Lorella in pa seveda tudi Ani.
Krasni sta v oddaji. ☀️
Hvala draga Nataša!