No, drage moje, zdaj pa mi je jasno, da je jesen. Čeprav je bil včerajšnji dan čudovit in poln sonca, sem se po Ljubljani že sprehajala z bundo, malo na ramenih in malo okoli pasu ter občudovala ženske, včasih na kolesu in drugič peš, urejene parke, vrtove in ljudi, ki so sedeli v kavarnah. Dišalo je po jeseni, zato sem se spomnila na kostanj v moji kuhinji in na to, kako ga Sofia rada je zvečer in kako ji jaz delam družbo s še večjim veseljem. Potem sem pomislila na pletenine, ki še pridejo, kakšne lepe nogavice z vzorcem, bordo šminko in listje, ki tako prijetno hrusta, ko hodim po njem. Hm, lepa je ta jesen, sezona sprememb in vrat, ki se zapirajo. A kaj ko se potem vse znova rodi.
Naj vam bo toplo, barvito in prijetno. Naj vam bo dan naklonjen in vzemite si vsaj uro zase. Objem.
