Najbrž tudi zato, ker sem morska deklica, ima svetilnik v moji domišljiji zelo močan pomen. Je po svoje samotar in hkrati nepremagljiv, kaže pot tistim, ki so izgubili kompas, in tudi tistim, ki še vedno vedo, kje so. Ne glede na okoliščine ali vreme ima misijo: je luč, ki se ne bo ugasnila, in hkrati varen pristan za vse tiste, ki plujejo v vodah življenja. Vem, da sem nekoč že omenila svetilnike za inspiracijo, danes pa so me spet prevzeli in mi dali misliti. Verjamem, da je kar dobro, če imamo v svojem življenju vsaj eno osebo, ki deluje trdno in ponosno. Včasih pa je tako, da smo sami sebi luč, motivacija in tudi pot. Želim vam torej, da bi bile vedno na pravi poti, posute s svetlobo in v varnem pristanu takrat, ko to resnično potrebujete. Ker je življenje razburkano morje, a je kar dobro, da smo vsaka na svoji ladji.
Objem.










2 Comments
Moj svetilnik za mojo ladjo…brez tega ne bi zmogla, to sem že ugotovila. Dobim pa vedno solzne oči ob filmskem kadru svetilnika v filmu ” Čas nežnosti”…ne vem zakaj me tako razneži, ali pa vem, samo si nočem priznati. LP, D
Maham nazaj, vse jasno 🙂