Včeraj me je prešinilo kot strela z jasnega. Točno vem, kaj bi. Pripravila bi potovalko, vanjo zložila super kratke obleke, sandale, sončna očala in dobro knjigo ter nekam odpotovala. Nekam daleč, da je sončno, vroče, z morjem, lepimi restavracijami in še lepšimi trgovinami. In objel me je občutek svobode, ker sem, vsaj za nekaj minut, odmislila vse zapore, meje, teste, maske in ostale nadležnosti, ki me dnevno zabadajo kot nore muhe. In bila sem jaz. Za inspiracijo dneva vas danes prosim za uslugo: pripravite potovalke še ve in gremo stran od vsega, vsaj v mislih, vzemite mamo, sestro, hčerko, najboljšo prijateljico ali moža. No, zaradi mene lahko vzamete prav vse skupaj, ker bo to naše potovanje in se ne pustimo motiti. Brez slabe vesti, kot me je včeraj naučila psihologinja.
Ko boste pripravljene, zažvižgajte in pridem pred hišo. Objem.
5 Comments
Takoj srm za. Taksne slike res delajo skomine. A tudi za to bo cas prisel. Ze to, da pkmlad trka na vrata, vliva veliko pozitivne energije. Objem Lorella.
Kako se to dobro “bere”! I’m in :))
Tudi jaz sem že pripravljena, zdaj čakam še samo Lorello, da pozvoni pri vratih….
….. – jaz pa že razmišljam o tisti sliki z ležalniki, bazenom in morjem v bližini. Potrudila bi se, da bi našla vilo, ki bi to imela in bila zadosti velika za vse nas, z Lorello na čelu!
Pa nasmejani obrazi, sonce, sadje, škržati, ….
Sem že spakirala in čakam 🙂
Uuuu, Lorella, super! Tudi jaz grem z vami… pravzaprav… sem že tam! 🙂