Vsaka izmed nas ima mnogo obrazov. Vsaka je hčerka, prijateljica, morda mama, sestra, teta. Ženska.
Ko sem danes gledala slike, ki me navdihujejo, sem naletela na različne ženske in tako pomislila na vse nas. Zagledala sem se v žensko, ki drži luno, lovi zvezde v morju, si riše nebo ali leži v vodi, ki je zame vedno prispodoba za novo rojstvo. Pomislila sem, da imamo srečo, ker smo tukaj in zdaj in smo me. Tako preprosto in tako neverjetno dragoceno. Vprašala sem se, kaj si želim v tem trenutku in pomislila, da sploh ne bi bilo slabo, če bi ulovila luno ali se znašla v žametnem večeru na robu morja, z zvezdami na dlani. Hkrati pa je tako, da vse to že imam, če se samo ozrem okoli sebe in postanem pozorna na svet.
Za danes je torej tako, da vam podarim tisto, kar že imate, in nekaj lepih fotografij, da se boste v njih tudi zrcalile.
