Intuicija je jezik duše

Včasih nočemo videti stvari, kakršne so. Zaradi strahu pred tem, da bi sebe preveč odkrili, zaradi bojazni, da bi se morali soočiti z resnico, zaradi strahu pred osamljenostjo, pred neznanjem, kako se odzvati, preprosto ne vidimo. Sami sebi zgradimo duševne ovire: ograje, ki delujejo kot obrambni mehanizmi, ki zadržujejo srečo. Nikoli ne smemo pozabiti, da je sreča predvsem dejanje odgovornosti. Ker ko to končno naredimo, ko nam uspe odpreti oči, ni več poti nazaj: zato je čas, da se zbudimo.

Obstajajo rane, ki namesto da bi nam odprle kožo, odprejo oči. Ko se to zgodi, ni druge možnosti kot ta, da počasi in s pozornostjo zberemo zlomljene koščke izgubljene sreče, da sami sebi povrnemo dostojanstvo. Ljubezen do samega sebe je potrebna zato, da gremo naprej z dvignjeno glavo in jasnim pogledom, ne da bi se ozrl nazaj. To odkrivanje ali spoznavanje resnice se nujno ne zgodi le po bolečem dogodku, ki nas prizadene, žal brez anestezije; včasih se zgodi po »majhnem« dogodku, ki na koncu naredi »veliko«, saj nam odpre oči. Vseeno verjamem, da stvari slutimo in čutimo že od začetka, težava je v tem, da smo še kako vajeni izklopiti antene in prezreti intuicijo. Sploh ženske, pri katerih je zelo razvita, so mojstrice na tem področju: kot noj damo glavo v pesek in se prepričamo, da nas nihče ne vidi.

Resnica je zelo krhka stvar. Indirektna, lahka, plava kot olje na vodi in je vedno nad lažjo. Prava resnica je tista, ki jo zaznamo s tretjim očesom in vsemi čustvi. Ker je morda glavna težava ljudi zelo preprosta: gledamo, a ne vidimo. Včasih se prepustimo svoji rutini, dokler ne izginemo v nezadovoljstvo. Nastane megla in se spušča vedno nižje ter ovije vse okoli sebe, dokler ne postane prizor ena sama siva gmota, brez repa in glave, brez začetka in konca. Ko si dovolimo stagnirati v določenih odnosih, v sebe vlivamo strup, ki sicer deluje zelo počasi, a bodite brez skrbi, da bo na koncu procesa zelo uspešen. Spremenil vas bo, prizadel, razočaral in ko boste čez nekaj časa pogledale nazaj, boste pomislile le eno: lahko bi prej ukrepala.

Vesolje obožuje hitrost in hitre odzive. Ko zaznamo, da nam nekaj ni všeč, ukrepamo. In to velja za vse: situacije, ljudi, življenje, na prav vseh področjih, brez izjeme. Po drugi strani smo ljudje odlični ustvarjalci krpanke in skozi življenje neprestano šivamo, dodajamo, odstranjujemo, krpamo. Na koncu zna biti slika zanimiva, če jo pač znamo sprejeti, a same veste, kako je z vsemi temi šivi in materiali: zna biti preveč. Za Alberta Einsteina je bila resnično pomembna le intuicija. Ne mislite, da gre za neke vrste magije z uroki, temveč za subtilno sposobnost, zaradi katere poslušamo notranji glas, ki nam bo vedno znal povedati, ali je oseba zanesljiva ali ne, ali je določena situacija primerna za nas ali ne. Intuicija je jezik duše, voden po poti nezavednih izkušenj, skritih v naših možganih. Pa vendar, če ste v iskanju zagotovila, niste na pravi poti.

Nihče nam namreč ne more zagotoviti, da se bomo po svoji intuiciji pravilno odločili. Kljub temu bo dosežen enako pomemben učinek: delovanje v skladu z bistvom, vrednotami, čustvi in ​​ocenami, pridobljenimi v skladu s prejšnjimi izkušnjami, ki jih imamo in so globoko zasidrane v nas. Naredili bomo korak k pravilnemu notranjemu ravnovesju.

Želim vam miren božič in čudovit vikend.